'Izberi življenje!'

Slovenski samomorilski količnik - število samomorov na 100.000 prebivalcev letno - je že drugo leto zapored pod 26 in najbolj pada ravno tam, kjer ga je bilo največ in kjer so bile aktivnost za preprečevanje samomora najpogostejše, je na novinarski konferenci Inštituta za varovanje zdravja dejal specialist psihiater Andrej Marušič.

V Sloveniji je po številu samomorov najbolj ogrožena celjska regija. Tam si življenje letno vzame okoli 100 ljudi, medtem ko v vsej državi zaradi samomora letno umre nekaj manj kot 600 posameznikov. Za zajezitev samomora in krepitev duševnega zdravja si na Celjskem že peto leto prizadeva posebna skupina, ki deluje pri Zavodu za zdravstveno varstvo Celje ter združuje strokovnjake s področja zdravstva, socialnega varstva in šolstva.

Kot je pojasnila vodja skupine Nuša Konec Juričič, njihovo preventivno delovanje sega od izobraževanja javnih delavcev in strokovne javnosti, da bi znali prepoznati tveganje in tudi pravočasno ukrepali, do delavnic za splošno javnost, kot so ljudje z depresijo, in programa za mlade To sem jaz, usmerjenega v krepitev mladostnikove samopodobe.

'Samomor se tiče vseh ljudi'

S celjskim programom se je lani seznanil direktor škotskega nacionalnega programa za duševno zdravje Gregor Henderson. Na Škotskem namreč pripravljajo nacionalni program duševnega zdravja, katerega ključni element je strategija za preprečevanje samomora, poimenovana Izberi življenje (Choose Life). Pri tem skušajo slediti celjskemu vzoru, da se samomor tiče vseh ljudi. "Če kot skupnost ne bomo govorili o samomoru in njegovem preprečevanju, potem ne bomo dosegli učinka pri preprečevanju nepotrebnih smrti," je prepričan Henderson.

Po Marušičevih navedbah je med glavnimi dejavniki tveganja za samomor depresija, znotraj te duševne motnje pa so najbolj ogroženi tisti, ki so samomor že skušali narediti. Slovenija za slednje nima izoblikovane preventive in zdravljenja, tako da ne preprečuje samomora tam, kjer bi se ga najlažje dalo. Tveganje za samomor pa je visoko tudi pri ljudeh, ki so odvisni od alkohola, ki imajo shizofrenijo, telesne bolezni ali so socialno-ekonomsko ogroženi, je še povedal nacionalni koordinator za duševno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).