Slovenija

Ob božiču ne pozabimo na osamljene

Ljubljana, 25. 12. 2007 10.31 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Nadškof in metropolit Uran je ob polnočnici omenil številna poročila o vojnah, sporih, neuspehih in boleznih.

Domove krasijo božična drevesca
Domove krasijo božična drevesca FOTO: Reuters
Dopoldne so v večjih mestih potekale maše, ki so jih vodili slovenski škofje. V koprski stolnici je mašo daroval koprski nadškof Metod Pirih, v Mariboru tamkajšnji nadškof in metropolit Franc Kramberger, v Celju celjski škof Anton Stres, mašo je daroval tudi murskosoboški škof Marjan Turnšek in novomeški Andrej Glavan. Pravkar pa slovesna maša poteka v ljubljanski stolnici, vodi jo ljubljanski nadškof in metropolit Aloj Uran.

Kristjani po svetu praznujejo božič, drugi največji in najbolj priljubljen cerkveni praznik. Kot verujejo, se je 25. decembra se je rodil Jezus Kristus, ki je s kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so kristjani sprva praznovali ob različnih datumih. Danes je božič v prvi vrsti družinskega praznik.

Uran: Družina ostaja osnovna celica

Nadškof in metropolit Alojz Uran je ob slovesni polnočnici v ljubljanski stolnici med drugim omenil številna poročila o vojnah, sporih, neuspehih in boleznih, ki v ljudeh ustvarjajo turobno razpoloženje in nemoč. Toda tudi sveta družina je "doživljala breme človeške nemoči," Jožef in Marija pa sta bila po mnenju nadškofa mlada človeka v stiski. Izpostavil je leto družine in poudaril, da družina ostaja osnovna in najpomembnejša celica človeške skupnosti.

Uran med polnočnico
Uran med polnočnico FOTO: POP TV
25. december so v 4. stoletju določili za dan Jezusovega rojstva in prekrili poganski praznik rojstva nepremaganega Sonca. Dolgo so božič praznovali le v cerkvah, v 14. stoletju tudi v ženskih samostanih, družini pa ga je približala protireformacija.

"Že stari Rimljani so 25. decembra obhajali dan sonca," je omenil nadškof ter dodal, da so kristjani v to praznovanje vnesli praznik Božjega sonca, ki je zasvetilo vsem ljudem z rojstvom Božjega otroka. Božič je po mnenju Urana skrivnost. Vstop v to skrivnost pa pomeni "opustiti vsako misel, da bi si sami jemali pravico v roke, opustiti vsak spomin na krivico, izbrisati iz srca vsako zamero, ne privoliti v nikakršno sovražno misel do kogarkoli". V času božičnih praznikov smo po njegovem povezani z mnogimi ljudmi, ki to noč na poseben način pričakujejo nekaj lepega, dobrega, prijaznega in rešilnega.

Zaključne misli je sklenil z voščilom in pozivom, naj vsi utrujeni in obteženi stopijo z Bogom v novo leto. Pri tem je še posebej izpostavil bolne, ostarele, zapuščene in osamljene, jetnike in brezdomce ter obupane in odvisnike.

Voščila

Na božični večer so bile jaslice dograjene
Na božični večer so bile jaslice dograjene FOTO: POP TV

Predsednik vlade Janez Janša je v božičnem voščilu poudaril, da je mir, ki ga uživamo v Sloveniji in Evropi, dragocen dar, za katerega smo vsi soodgovorni. Opozoril je na tiste, ki živijo v pomanjkanju, osebnih stiskah in osamljenosti, in pozval, da se jih spomnimo z drobno pozornostjo in toplo besedo. "Skupaj lahko naredimo praznične dni tople in polne za vse," je poudaril premier.

Slovenski misijonar Pedro Opeka, ki deluje na Madagaskarju, je Slovencem za božič zaželel veliko notranje sreče ter veselja v družinah. "Sreča ne prihaja od zunaj, pač pa od znotraj - iz src, duš," je pojasnil Opeka in dodal, da bodo "tisti, ki bodo praznovali božič tudi v duhovnem smislu, imeli priložnost doživeti srečo in veselje tega božičnega časa". Za svoje delo je bil Opeka večkrat odlikovan, med drugim je prejel francosko državno odlikovanje vitez častne legije.

Nadškof Alojz Uran je v božični poslanici voščil blagoslovljene božične praznike in pogumen korak v novo leto 2008. Evangeličanski škof Geza Erniša pa je spomnil, naj ne pozabimo tistih, ki potrebujejo našo pomoč. "S Kristusom prihaja med nas tudi božja obljuba, da ljudje smemo v tem svetu živeti pokončno, svobodno, smiselno. Med nas prihaja nekdo, ki nam privošči življenje z namenom, da ga tudi sami privoščimo drugim. Da ne spregledamo osamljenih, da se ne zavijemo v ledeni molk, temveč da podamo roko sprave, pomoči, sočutja."

25. december so v 4. stoletju določili za dan Jezusovega rojstva in prekrili poganski praznik rojstva nepremaganega Sonca. Dolgo so božič praznovali le v cerkvah, v 14. stoletju tudi v ženskih samostanih, družini pa ga je približala protireformacija.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

elvog19
26. 12. 2007 10.32
Nagovor duhovnika za osamljene: Prinesite denar v cerkev in ne boste več osamljeni.
kriss714@amis.net
26. 12. 2007 06.32
Družina je osnovna celica človeke skupnosti. Država, kot družbena skupnost se "razmnožuje" samo z indoktrinacijo otrok , ukradenih iz družine. Pa vendar se je treba zavedati, da vsaka današnja družina vleče svoje rodovne korenine od Adama naprej, države, kot instituti organiziranega nasilja pa crkavajo po tekočem traku. Dandanašnji so pa glavni uničevalci družin sociala, feministke in podobna golazen, ki bi rada nadomestila očeta v družini, pa se pri tem "nenasilno" poslužuje tudi nasilja. Torej, za ohranitev družin, ki so naša prihodnost, pospravimo feminajzersko drhal. Brezkompromisno.