Gradnja novega odseka med Počehovo in Pesnico se je začela septembra 2020 in je, kot omenjeno, obsegala gradnjo dve večjih objektov, novega 1530 metrov dolgega predora Pekel in novega viadukta Pesnica v dolžini 896 metrov, ki sta pripravljena tudi za bodočo dvotirnost od štajerske prestolnice do meje z Avstrijo. Novi predor in viadukt bosta nadomestila obstoječa objekta iz leta 1846, ki sta bila del Južne železnice od Dunaja do Trsta.
Posebnost po novem najdaljšega železniškega viadukta v Sloveniji je, da je to prvi viadukt v Sloveniji, ki je bil grajen po konceptu integralnih železniških viaduktov brez ležišč, so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo.
Novi viadukt prečka Pesniško dolino na višini 15 metrov nad tlemi in je speljan čez avtocesto Šentilj–Maribor, regionalno cesto Pesnica–Lenart, potok Pesnica in Cirknica ter lokalno cesto. Poteka vzhodno od starega železniškega viadukta, na južni strani je navezan na nov predor Pekel, na severni strani pa na obstoječo železniško progo pred postajo Pesnica.
Novi predor bo v navezi z viaduktom po navedbah direkcije izboljšal varnost železniške proge Maribor–Šentilj, povečal njeno prepustno zmogljivost ter povečal hitrost proge na do 120 kilometrov na uro, s čimer se bo skrajšal tudi potovalni čas.
Projekt zajema gradnjo podvoza Pesnica, 11 opornih zidov, 2,5 kilometra protihrupnih ograj, cestne ureditve na severnem in južnem portalu predora Pekel ter na portalu reševalnega rova.
Do zaključka vseh del, predvidoma konec letošnjega oktobra, je treba dokončati še dela, ki jih ni bilo moč dokončati zaradi prevezave s starega na novi tir. Dokončati je treba še dela na južnem portalu predora Pekel, kjer je treba izvesti dela na reševalnem platoju, zaključiti z deli na opornih konstrukcijah, pri protihrupnih ograjah ter na cestnih ureditvah. Prav tako je treba zaključiti z demontažo starega tira in elementov vozne mreže ter dokončati cestne ureditve na tem delu.
Pogodbena vrednost ureditve nove trase na odseku Počehova–Pesnica je z davkom ocenjena na približno 120 milijonov evrov. Celotna obnova odseka Maribor–Šentilj pa je ocenjena na skoraj 287 milijonov evrov, od česar je bilo zagotovljeno sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini 114,7 milijona evrov, 13 milijonov evrov pa bo prišlo iz sklada za podnebne spremembe.
Nadgradnja proge med Mariborom in mejo z Avstrijo je trenutno drugi največji železniški projekt v državi za gradnjo drugega tira Koper–Divača.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.