Iz Ljubljanice potegnili 'samo' tono odpadkov, kolesa zamenjali skiroji

Predsednik društva za podvodne aktivnosti Vivera Miro Potočnik je ob ekološko-čistilni akciji Ljubljanica 2023 povedal, da je v akciji letos sodelovalo okrog 40 potapljačev. Vesel je, da je bila voda bistra in vreme naklonjeno akciji.

Opaža, da se trend spreminja, če so v prejšnjih letih med večjimi kosi prednjačila kolesa, so se lani začeli pojavljati električni skiroji. Kljub temu Potočnik ugotavlja, da je v Ljubljanici manj odpadkov. Pred osmimi leti so namreč iz nje potegnili za štiri tone in pol materiala, letos pa ocenjuje, da so nabrali eno tono odpadkov in to kljub temu, da je bilo na delu največ potapljačev doslej. "Še vedno preveč," je sklenil.

Eden izmed potapljačev je povedal, da so med odpadki našli predvsem skiroje, kolesa, prometne znake, nekaj telefonov in mnogo kovancev, steklenic ter pločevink.

V Ljubljani je na zelenicah parka Tivoli potekal tudi 25. Taborniški festival, v okviru katerega so za tabornike in ostale obiskovalce pripravili okoli 50 različnih delavnic, so sporočili iz Zveze tabornikov Slovenije.

Obiskovalci Živalskega vrta Ljubljana so lahko med drugim spoznali projekte, ki v naravi potekajo za ohranitev ogroženih živalskih vrst, in kaj lahko v dobro Zemlje spremenijo v vsakodnevnem ravnanju.

Čistilne akcije po vsej Sloveniji

K lepšemu in prijaznejšemu okolju so na dan Zemlje s čistilno akcijo prispevali tudi zaposleni v mariborski Snagi in podjetju Marprom. Ti so čistili območje spodnje in zgornje postaje Pohorske vzpenjače, ob tem pa izkoristili dan tudi za prijetno druženje. Sodelavci Snage pa so združili moči in počistili površine obcestnih poti od zaprtega odlagališča Pobrežje proti odlagališču Dogoše, so sporočili iz Javnega holdinga Maribor.

Danes je potekala tudi čistilna akcija Ankarana, ki sta jo v sodelovanju s Športnim društvom Ankaran organizirala ankaranska občina in Krajinski park Debeli rtič. Njen namen je prispevati k čistejšemu okolju, k temu pritegniti širšo lokalno skupnost in ozaveščati o onesnaženosti slovenske Istre.

Ob dnevu Zemlje so bili sicer aktivni tudi v Zavodu za gozdove Slovenije, kjer so osrednji dogodek pripravili dopoldne v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Odprli so prenovljeno in z novimi učnimi vsebinami nadgrajeno gozdno učno pot Rožek, tudi letos pa zavod organizira vodene oglede po 14 gozdnih učnih poteh.

Kot so ob tem sporočili iz zavoda, tudi s pomočjo vodenja po gozdnih učnih poteh posebno pozornost namenjajo osveščanju in izobraževanju širše javnosti o pomenu gozda. Te so pomemben pripomoček, s katerim izvajajo popularizacijo gozdov in gozdarstva ter prispevajo k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji.

Zavod za gozdove je skladno s temo letošnjega dneva Zemlje Vlagajmo v naš planet! investiral tudi v spletni pregledovalnik gozdnih učnih poti, ki je v preizkusni različici že na voljo za uporabo in je dostopen na spletu.

Biotska raznovrstnost in čebele

Ministrstvo za naravne vire in prostor je ob današnjem dnevu izpostavilo biotsko raznovrstnost, za ohranjanje katere je pri nas ključno naravovarstveno omrežje Natura 2000. Kot so med drugim navedli v sporočilu za javnost, z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste, habitatne tipe in območja, ki so pomembni na slovenski, evropski in svetovni ravni. Za upravljanje območij Natura 2000 v Sloveniji vlada v sedemletnih intervalih določa cilje in ukrepe, za njihovo izvajanje pa so zadolžene javne službe varstva narave in druge javne službe.

V območjih Nature 2000 so mogoče različne gospodarske in družbene dejavnosti, pri čemer si, tako na ministrstvu, prizadevajo za čim večje vključevanje in sodelovanje z organizacijami s področja varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, ribištva in upravljanja voda. Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč lahko vstopajo v različne ukrepe kmetijske in gozdarske politike, kjer so jim na voljo finančna nadomestila za spremenjeno rabo zemljišč, so navedli in dodali, da svetovni dan Zemlje obeležujejo tudi v biosfernih območjih v Sloveniji.

V Čebelarski zvezi Slovenije so ob dnevu Zemlje izpostavili podnebne spremembe, zaradi katerih je ogroženih več tisoč živalskih in rastlinskih vrst, med njimi tudi kranjska čebela. Ob tem so v sporočilu za javnost opozorili na velik gospodarski pomen čebelarstva tako v Sloveniji kot svetu. Pozvali so k premisleku, kam gremo in kaj počnemo z Zemljo.