Iz Beograda do Portoroža odslej z letalom

S pristankom letala družbe JAT na portoroškem letališču je med Beogradom in Portorožem stekla redna letalska povezava, ki bo poskusno obratovala do konca junija. Letala iz Beograda bodo v Portorožu pristajala in vzletala dvakrat na teden, in sicer ob četrtkih in nedeljah.

Letalo tipa ATR 72 je iz Beograda pripeljalo 34 potnikov, v Beograd pa jih bo danes odpeljalo 13. "Ne pomnim, kdaj je v Portorožu pristalo letalo teh dimenzij," ob pristanku ni skrival zadovoljstva direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc. Kot je dejal, je uvedba redne letalske linije za portoroško letališče pomembna tudi, ker se je prvič v zgodovini znašlo v mednarodnem sistemu rezervacij letalskih kart Amadeus.

Krajnc je ob tem izrazil upanje, da bo poskusna letalska povezava pripomogla k načrtovani širitvi letališča in podaljšanju vzletno pristajalne steze. Zaradi krajše steze jih bo namreč v letalu, ki lahko sprejme 66 potnikov, za zdaj letelo nekaj manj. Sklep o pričetku priprave državnega prostorskega načrta za portoroško letališče je po njegovih besedah pripravljen.

Uvedba redne letalske povezave je po mnenju izvršnega direktorja trženja in prodaje Hotelov LifeClass Janeza Jagra predvsem dobra promocija za portoroški turizem. "To je simbolni korak. Moč turistične linije se v svetu meri po tem, koliko je rednih letov v destinacijo," meni.

Serija poletov do konca junija bo skupno stala 160.000 evrov. Neformalni konzorcij, ki ga poleg hotelskih verig LifeClass in Hoteli Bernardin sestavljajo še Turistično združenje Portorož, Slovenska turistična organizacija in Kompas, je za sofinanciranje zbral 100.000 evrov, preostalih 60.000 pa naj bi pokrili od prodaje letalskih kart.

Direktor družbe Kompas Portorož Marko Tancer je s trženjem kart zadovoljen. Zaenkrat so prodali petino vseh krat, ki so jih zakupili, zato računajo, da bo zasedenost letal med 40 in 45 odstotki, je dejal. Najnižja cena povratne letalske karte znaša 136 evrov, kar vključuje tudi letališko takso.

Kako bo z linijo po koncu poskusnega obdobja, za zdaj ni jasno. V Turističnem združenju Portorož pričakujejo, da se bo v projekt vključilo tudi širše gospodarstvo z Obale in s hrvaške strani meje. Konzorciju naj bi se v kratkem pridružili sosednji mesti Buje in Umag. "Če se bo izkazalo, da projekt deluje, bomo z njim nadaljevali," meni Patricija Gržinič iz Turističnega združenja Portorož.

Portoroški hotelirji si obenem obetajo, da bo pozitiven učinek projekta viden v porastu individualnih gostov iz Srbije. Teh je bilo v lanskem letu v Portorožu in Piranu 3500, z 12.000 nočitvami pa se Srbija po prihodu tujih turistov v Portorož uvršča na deseto mesto.