Predsednik države Janez Drnovšek je danes z zlatim redom za zasluge odlikoval pakistanska pilota Rašida Ulaha Bega in Halida Amirja Rano, ki sta avgusta 2005 z vojaškim helikopterjem rešila slovenskega alpinista Tomaža Humarja iz stene himalajskega osemtisočaka Nanga Parbata. Drnovšek je podpolkovnikoma osebno vročil odlikovanji v predsedniški palači v Ljubljani. Reševanje Humarja velja za najbolj tvegano v zgodovini himalajizma, so podelitev odlikovanj utemeljili v Drnovškovem uradu.
Humar je pri prvenstvenem vzponu na t.i. ubijalsko goro zaradi slabega vremena na višini 6350 metrov obtičal v južni steni in si v ledeni luknji uredil zasilni bivak, kjer je več dni čakal na pomoč, ki sta mu jo 10. avgusta 2005 prinesla pakistanska podpolkovnika. Njuno posredovanje je bilo brez primere, saj sta izvedla prvo neposredno reševanje iz katerekoli himalajske stene, prvič pa so v Himalaji uporabili tudi tehniko reševanja s podvesno vrvjo, piše v obrazložitvi priznanja.
Pohvala za hrabrost in nesebičnost
Drnovšek je ob podelitvi priznanj pohvalil hrabrost in nesebičnost pilotov, ki sta pokazala, "da človeška solidarnost nima meja, da ne sme imeti meja, da jih ne morejo postavljati ne različne narodnosti, ne razdalje in ne različne vere, ampak da je tisto temeljno, kar je v nas, v ljudeh to, da pomagamo drug drugemu, ko smo v stiski".
Rašid Ulah Beg je v imenu odlikovancev izrazil posebno veselje, da red za zasluge prejmeta od Drnovška, "neumornega borca za človekove pravice". "Današnje priznanje pa je tudi sporočilo svetu, da gredo muslimani lahko na samomorilske naloge tudi za to, da bi pomagali drugim," je dejal Rašid. Pakistanska vojska je sicer že v petek sporočila podelitev slovenskega odlikovanja in izpostavila "neverjetno znanje in neustrašni pogum" pilotov.
Pilota tvegala življenje
V reševalni akciji sta se pilota steni, v kateri je bil ujet Humar, s tveganim manevrom približala na manj kot meter, zaradi pršnih plazov in hrupa helikopterjev pa komunikacija med njima in Humarjem ni bila mogoča. Po desetih minutah jima je uspelo zanihati vrv z utežjo, na katero se je Tomaž Humar s težavo pripel. Čeprav je ena od vrvi ostala pripeta v ledeno steno, zaradi izkušenosti pilotov ni prišlo do nesreče. V nekaj minutah so vsi trije varno pristali v baznem taboru ob vznožju južne stene Nanga Parbata.
Nanga Parbat, ki leži v pakistanskem delu pokrajine Kašmir, je z 8125 metri deveta najvišja gora na Zemlji in velja za eno najtežje osvojljivih gora. Humar, ki je svoj vzpon začel 1. avgusta, se je zaradi močnega sneženja 3. avgusta znašel v "ledeniški mišelovki". Ker ni mogel naprej proti vrhu gore in tudi ne z nje sestopiti, je zaprosil za reševanje s helikopterjem, do katerega je prišlo po posredovanju slovenskega in pakistanskega političnega vrha, saj pakistanska vojska s helikopterjem sicer ne rešuje na višini nad 5000 metrov. Humar je zaradi slabega vremena, ki je sprva onemogočilo vzlet helikopterjev, moral na ledeni polici na višini 6300 metrov čakati na pomoč šest dni.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.