Slovesnosti so se udeležili vsi, ki so se leta 1991 v imenu Slovenije pogajali na Brionih, razen predsednika Janeza Drnovška. Takratni in sedanji zunanji minister Dimitrij Rupel, predsednik predsedstva v času osamosvajanja Milan Kučan, predsednik skupščine France Bučar in tedanji premier Lojze Peterle so opozorili na velik pomen Brionske deklaracije kot prvega uspeha slovenske diplomacije.
Zunanji minister Rupel je poudaril, da je bila Brionska deklaracija prva velika zmaga slovenske diplomacije. Njen pomen je v tem, da smo dosegli ugoden razplet dogodkov po koncu vojne za Slovenije, je izpostavil Rupel. Kot je poudaril, je Slovenija v celoti izpolnila določbe deklaracije, dosegla mednarodno priznanje in se dokazala kot zanesljiva partnerka v mednarodnih odnosih.
Nekdanji predsednik Kučan je poudaril, da so bila pogajanja, ki so pripeljala do podpisa Brionske deklaracije, prvi resen preizkus za slovensko diplomacijo, "morebiti najresnejši doslej". Po njegovih besedah sta Brionska deklaracija in celotno obdobje pred tem zadosten razlog, da bi bila lahko slovenska diplomacija "bolj samozavestna, veliko bolj ponosna in tudi veliko bolj pogumna".
Brionsko deklaracijo so podpisali 7. julija 1991 predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, jugoslovanskih zveznih oblasti in trojka Evropske skupnosti.
Z deklaracijo so bili za tri mesece zamrznjeni slovenski osamosvojitveni ukrepi, JLA pa se je odpovedala nadaljnjim posegom. Ker do 8. oktobra ni bilo novega sporazuma med Slovenijo in Jugoslavijo, je obveljala mednarodna razsodba, da je SFRJ razpadla.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.