Tradicionalno prireditev, 38. Šuštarsko nedeljo v Tržiču, je obiskalo več deset tisoč ljudi iz cele Slovenije in sosednjih držav. Večina jih je Tržič obiskala zaradi šuštarskega sejma, saj je na več kot 300 stojnicah na voljo različna obutev in drugi izdelki po ugodnih cenah.
Čeprav je obisk nekoliko slabši od lanskega, ko je Tržič obiskalo 50.000 ljudi, je organizator, Turistično društvo Tržič, prireditev označil za uspešno. Vsako leto se namreč po besedah direktorja Turistične društva Tržič Lada Srečnika na Šuštarsko nedeljo v mestu z bogato čevljarsko tradicijo zbere ogromno ljudi. Namen prireditve je prav povezovanje čevljarske tradicije s sodobnim razvojem. V Tržiču je danes namreč poleg Peka tudi 20 obrtnikov, ki se ukvarjajo s čevljarstvom.
Srečnik vlogo organizatorjev vidi predvsem v skrbi za uspešno in zabavno prireditev. Zato so ob finančni podpori tržiške občine pripravili vrsto etnografskih, kulturnih, zabavnih in športnih dogodkov.
Šuštarsko nedeljo so popestrili tudi številni dogodki v zadnjem tednu. Tako je že od 25. avgusta v rotundi Abanke na ogled razstava oblikovalca obutve Toneta Strliča z naslovom Moje življenje s čevlji, od četrtka v galeriji Atrij občine Tržič razstava Peko skozi čas in od petka v tržiškem paviljonu razstava Modna obutev Peko in 10. razstava tržiške obrti. Poleg tega so se zvrstile tudi zabavne in športne prireditve, kot so Tržiške igre veselja in smeha, 3. EU ples brez meja, 13. mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah in gorski preizkus starodobnikov 9. Hrastov memorial.
Frajšprehungo so sklenili s pravim sejmom
Šuštarska nedelja se je sicer razvila iz tedenskih in letnih tržiških sejmov, ki so se v mestu vrstili od leta 1492, ko je dobilo trške pravice za prodajo vina, živine in železnih izdelkov. Najpomembnejša med njimi sta bila Andrejev sejem pred Miklavžem in sejem na angelsko nedeljo. Na ta dan so bili šuštarski vajenci, jungri, sprejeti med pomočnike, ksele. Ta običaj, pravili so mu frajšprehunga, so sklenili s pravim sejmom, kjer ni manjkalo stojnic, dobrih šuštarskih jedi, pijač, raznih iger in veselic.