"Vlada bo preučila učinkovitost urada za preprečevanje pranja denarja," je danes napovedal predsednik vlade Janez Janša, ko je odgovoril na vprašanje poslanca SNS Zmaga Jelinčiča, ki bi želel urad zapreti. Po njegovem je urad namreč neučinkovit.
Premier Janša je ugotovil, da je urad obravnaval relativno veliko zadev v skladu s svojimi pristojnostmi, res pa je, da je bilo malo zadev zaključenih s pravnomočno sodbo. A težko je presoditi, kdo je odgovoren za tako "nizek izplen", dodaja premier. "Vlada bo zato preučila situacijo ter ugotovila, kakšna je učinkovitost organa, ki ga Slovenija potrebuje tudi zaradi mednarodnih obveznosti," je še napovedal predsednik vlade.
Miran Potrč (SD) je premiera opozoril na nizko podporo, ki jo vladni program gospodarskih in socialnih reform uživa v javnosti. Potrča je še zanimalo, ali v vladi glede na "nesprejemljivost nekaterih ukrepov razmišljajo o tem, da bi najbolj sporno uvedbo enotne davčne stopnje uvrstila med manj nujne ukrepe".
"Kljub temu, da so pogledi na reforme različni, pa ne bi mogel trditi, da jim javnost nasprotuje, " je odgovoril predsednik vlade. "Navsezadnje je vlada za takšne ukrepe dobila podporo na državnozborskih volitvah, večina jih je zapisana tudi v koalicijski pogodbi." Nasprotovanje ukrepom pa po Janševih besedah izhaja iz tega, "ker ljudje različno mislijo, ker dosedanja razprava ni šla v podrobnosti in ker nekatere opozicijske stranke delajo iz tega protivladno politiko, ki se skriva za civilno družbo". Vlada bo nadaljevala po začrtani poti, saj je trdno odločena, da bo reforme uresničila, je zatrdil Janša.
Potrč je o Janševem odgovoru zahteval poslansko razpravo na naslednji seji, ker se je premier po njegovem mnenju izognil odgovoru na njegovo vprašanje.
Marko Pavliha (LDS) pa je želel izvedeti, kako se namerava odzvati na napovedi o preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo januarja 2006, s čimer bi po mnenju Pavlihe lahko prišlo do "katastrofalnega oškodovanja davkoplačevalcev in goljufije stoletja".
"V vladi deloma delimo zaskrbljenost z opozicijskim poslancem," je pojasnil premier Janša, vendar pa konkretno zadev on osebno oz. vlada ne more presojati, ko so pred ustreznimi institucijami - agencijo za zavarovalni nadzor in sodiščem - sproženi postopki. "O tem, da bi se Vzajemna preoblikovala, je potrebno predhodno sprejeti sklep na skupščini zavarovalnice in pridobiti dovoljenje agencije," zato je Janša poslančeve napovedi o "goljufiji stoletja" ocenil za zavajajoče. Janša je še zagotovil, da bo vlada poskrbela, da bo zavarovalnica "še naprej neprofitna zavarovalnica z medgeneracijsko vzajemnostjo, če bo potrebno, bodo predlagali tudi spremembo zakonodaje".
Pavliha z odgovorom predsednika vlade ni bil zadovoljen, saj po njegovem mnenju ni odgovoril na bistveno, kako bo vlada zaščitila interese zavarovancev in preprečila privatizacijo nečesa, kar je od vseh državljanov.
Na vprašanje koalicijskega poslanca Jakoba Presečnika (SLS) je Janša zagotovil, da Slovenija izpolnjuje maastrichtske kriterije za prevzem evra. "Slovenija je praktično že izpolnila tudi najtežji kriterij, ki ga je potrebno izpolniti za to, da bomo lahko v začetku leta 2007 vpeljali evropsko valuto. Dejstvo je, da je zadnji podatek o naši inflaciji samo za eno desetinko odstotne točke nad maastrichtskim kriterijem in da je trend tako ugoden, da je možno upravičeno napovedati, da bo ta pogoj izpolnjen prej kot v sredini naslednjega leta, ko bo izdelano konvergenčno poročilo," je poudaril Janša.
Bručan pojasnjeval glede operacijskih miz
Poslanec LDS Ljubo Germič je ministru za zdravje Andreju Bručanu očital sklenitev pogodbe za dobavo operacijskih miz z najdražjim ponudnikom. Kot pravi, so bile mize ponudnika Sanolabor za 50 odstotkov dražje kot mize najcenejšega ponudnika, ki se je prijavil na postopek javnega naročanja.
Bručan Germičeve ugotovitve označuje kot netočne. Ministrstvo za zdravje je v postopku javnega naročanja za dobavo operacijskih miz prejelo štiri ponudbe, od katerih pa sta bili le dve pravilni. Po primerjavi obeh ponudb na podlagi edinega merila, torej cene, se je izkazalo, da je najugodnejšo ponudbo predložil Sanolabor, je pojasnil minister.
Germič z ministrovim odgovorom ni bil zadovoljen in je zato predlagal, da DZ o njem opravi razpravo.
Bajuk o stroških obiskov v tujini
Poslanca SD Dušana Kumra je zanimalo, koliko je bilo v letošnjem letu po ministrstvih v skupnem znesku porabljenega proračunskega denarja za najem letal za prevoz v tujino, za plačilo ostalih letalskih linij za prevoz v tujino ter za izplačilo dnevnic in hotelskih storitev za vladne funkcionarje in uslužbence. Ministra za finance Andreja Bajuka in ministra za javno upravo Gregorja Viranta je še vprašal, kolikšen je bil priliv v državni proračun iz postavke oddaje v najem vladnega letala falcon.
Vlada je v tem letu za stroške najemanja letal za prevoz v tujino doslej porabila 163 milijonov tolarjev, večino teh sredstev (148 milijonov) je porabilo zunanje ministrstvo, je poslancu odgovoril Bajuk. Izdatki za plačilo ostalih prevoznih stroškov v tujino so znašali dobro milijardo tolarjev, izdatki za plačila za službena potovanja v tujino pa 1,5 milijarde tolarjev. Od najema vladnega letala falcon pa je bilo v letošnjem letu za 262 milijonov priliva v državni proračun, je še povzel Bajuk.
Minister Virant je dodal, da je vlada sklenila krovno pogodbo z letalskim prevoznikom Adria Airways za polete med Ljubljano in Brusljem in tako na letni ravni prihranila sto milijonov tolarjev.
