O vlaganjih in dolgu

Slovenski premier se je zadnji dan obiska v Rusiji v Kremlju sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad dvostranskim gospodarskim sodelovanjem, potem ko je trgovinska menjava dosegla načrtovano milijardo dolarjev, obenem pa se zavzela za ruske investicije v slovensko gospodarstvo. Putin je kljub temu opozoril, da državi čaka še veliko dela, predvsem na področju diverzifikacije trgovinske menjave.

Ruski predsednik je v izjavi pred pogovori izrazil veselje, da Janšo na obisku spremlja tako številna gospodarska delegacija, kar bo vsekakor dalo nov zagon medsebojnemu gospodarskemu sodelovanju. Ob tem je izrazil veselje, da je menjava med državama dosegla milijardo dolarjev, kar glede na število prebivalcev v Sloveniji pomeni največji znesek na prebivalca v Evropi. Zavzel pa se je za diverzifikacijo menjave, saj je ta zdaj omejena le na nekaj artiklov.

Čas je za povračilo investicij

Putin je še dejal, da so slovenska podjetja v preteklosti že vlagala v Rusijo, tako da je zdaj čas, da gredo investicije v obratni smeri. Izrazil je še pričakovanje, da se bodo ruska podjetja udeležila privatizacij v Sloveniji pod enakimi pogoji kot druge države.

Tudi Janša je ruske gospodarstvenike pozval, da vlagajo v slovensko gospodarstvo. Drugi krog privatizacije slovenskih državnih podjetij na področju jeklarstva, telekomunikacij, energetike in finančnega sektorja je lahko zanimiv tudi za ruske investitorje, investicijske priložnosti pa so tudi na področjih logistike, kovinsko-predelovalne in elektronske industrije ter pri komercializaciji znanstveno-tehnoloških projektov, je dejal.

Z Fradkovom o klirinškem dolgu

Sklenitev dogovora o plačilu 129 milijonov dolarjev klirinškega dolga Sloveniji, ki ga je Rusija prevzela od nekdanje Sovjetske zveze, je zelo blizu, poplačilo dolga pa bo opravljeno v prihodnjih petih letih, je na današnji novinarski konferenci v Moskvi po srečanju z ruskim kolegom Mihailom Fradkovom povedal slovenski premier Janez Janša. Janša, ki je s tem končal tridnevni uradni obisk v Rusiji, se je z ruskim kolegom pogovarjal predvsem o gospodarskih temah in dvostranskih odnosih.

Premiera sta ugotovila, da je možnosti za povečanje blagovne menjave veliko, potrebno pa jo bo diverzificirati. Blagovna menjava naj bi se po načrtih slovenske in ruske vlade skupaj s storitvami v prihodnjih nekaj letih podvojila na dve milijardi dolarjev, je dejal Janša. Kot možnosti za poglobitev sodelovanja je slovenski premier poleg energetike navedel tudi področja visoke tehnologije, turizma, bančništva in zavarovalništva.

Premiera sta govorila tudi o sodelovanju na področju energetike, kjer naj bi imele nekatere ruske družbe v Sloveniji velike projekte, tako za dobavo energentov Sloveniji kot tudi za tranzit v tretje države, je dejal Janša. Kot je dodal, 40 odstotkov oskrbe z zemeljskem plinom prihaja iz Rusije, zato je dobro sodelovanje med državama na vseh področjih strateškega pomena za Slovenijo.

Poziv ruskim vlagateljem za vlaganje v Slovenijo

Fradkov je dejal, da je Rusija Sloveniji pripravljena zagotoviti dovolj energentov za njene potrebe, tako s samo dobavo kot tudi s projekti, ki bi povečali energetsko učinkovitost Slovenije. Odnose med državama, posebej gospodarske, je ocenil kot dobre. Pogovori in podpisani sporazumi, predvsem gospodarski, ki so jih predstavniki vlade podpisali po srečanju s Fradkovom, pa bodo pomagali k še večjemu gospodarskemu sodelovanju med državama.

Premier je ruske gospodarstvenike znova pozval, naj vlagajo v slovensko gospodarstvo. Pri tem je navedel, da je lahko drugi krog privatizacije slovenskih državnih podjetij na področju jeklarstva, telekomunikacij, energetike in finančnega sektorja zanimiv tudi za ruske investitorje, investicijske priložnosti pa so tudi na področjih logistike, kovinsko-predelovalne in elektronske industrije ter pri komercializaciji znanstveno-tehnoloških projektov. 

Med obiskom je bilo danes podpisanih več gospodarskih sporazumov - memorandum o sodelovanju v kmetijstvu in živilski industriji, protokol o sodelovanju na področju gradbeništva, sporazum o sodelovanju in medsebojni pomoči v carinskih zadevah in memorandum med računskima sodiščema. Podpisan je bil tudi program sodelovanja v kulturi, znanosti in izobraževanju za obdobje 2006-2008 ter sporazum o sodelovanju med obrambnima ministrstvoma.