Prvi primer ptičje gripe pri nas

Veterinarska uprava (VURS) je bila v soboto ob 20. uri pisno obveščena, da je bil vzorec kloakalnega brisa laboda grbavca pozitiven na ptičjo gripo (aviarno influenco). V petek je namreč Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) prejel v preiskavo vzorce dveh labodov grbcev, ki so ju našli v četrtek, 9. februarja, dopoldne na obrežju Drave v Koblerjevem zalivu pri Mariboru. Pri drugem labodu so bili testi negativni.

Slovenske oblasti so Evropsko komisijo obvestile o odkritju virusa ptičje gripe pri labodih v Sloveniji. Vzorce labodjega tkiva so že poslali na testiranje v laboratorije Evropske unije v britanski Weybridge.

Direktorica VURSa Vida Čadonič Špelič je povedala, da se zaenkrat še ne more govoriti o podtipu virusa, ter da bo potrebno počakati na rezultate raziskave referenčnega laboratorija. Odkritje ptičje gripe še ni razlog za preplah prebivalcev, vendar je za zdaj potrebna pozornost, je še dodala ter opozorila, da naj prebivalci ne iščejo stika z divjimi pticami, naj jih ne hranijo niti ne božajo.

Ali je bil labod okužen s smrtonosnim virusom H5N1, bo jasno čez približno teden dni, ko bodo znani rezultati nadaljnjega testiranja v referenčnem laboratoriju Evropske unije v Weybridgeu, kamor bodo jutri poslali vzorce pozitivnega labodjega tkiva.

Mariborski območni urad republiške veterinarske uprave je že obvestil Mestno občino Maribor o okuženosti laboda. Kot povedal mariborski župan Boris Sovič, je občina tudi obveščena o ukrepih, ki jih je začela izvajati veterinarska uprava ter se nanašajo v glavnem na promet perutnine in živalskih proizvodov.

Predsedniku Janezu Drnovšku se zdi nenavadno, da je prva vest o odkritju virusa ptičje gripe tipa H5 pri labodih v Sloveniji prišla iz Bruslja. "Strinjam se, da je pot preko Bruslja malo ovinkasta," je povedal predsednik.

Veterinarji že intenzivno izvajajo ukrepe

Na podlagi obvestila NVI se je danes zjutraj sestalo Državno središče za nadzor bolezni (DSNB), ki ga je v skladu z Načrtom ukrepov ob pojavu Aviarne Influence sklicala generalna direktorica VURS Čadonič Špeličeva in ga poleg nje sestavljajo še vodja oddelka za notranjo inšpekcijo VURS, vodja in predstavnik oddelka za epizootiologijo VURS, vodja oddelka za mednarodne zadeve VURS ter predstojnica NVI.

Inšpektorji v okolici Maribora so na delu že od včeraj zvečer. Kot je znano, gre zaenkrat le za tip H5, kar pomeni klasično ptičjo gripo, ni pa še znan podtip gripe. Inšpektorji še poudarjajo, da ne gre za bolezen domače perutnine, temveč za obolelost divjega ptiča. Na območju pa šestnajst veterinarskih inšpektorjev določa ukrepe imetnikom perutnine, ki se predvsem nanašajo na prodajo in proizvod perutnine, ter da imajo domačo perutnino v zaprtih prostorih, ločeno od divjih ptic.

VURS je v jugovzhodni in severozahodni Sloveniji uvedel ukrepe za preprečitev morebitnega širjenja ptičje gripe v Sloveniji že oktobra 2005, potem ko so v sosednji Hrvaški potrdili navzočnost najnevarnejšega seva ptičje gripe H5N1. Ukrepi so zajeli približno 80 odstotkov države, uvedena pa je bila med drugim popolna prepoved reje perutnine na prostem, prepoved zbiranja perutnine na sejmih in razstavah, zaščita vodnih zajetij in podobno. V začetku leta je veterinarska uprava nato ukrepe omilila. Veterinarji so glede na to, da v Evropi oziroma v bližini Slovenije do tedaj ni bilo novih žarišč, ocenili, da "je epizootiološko stanje toliko ugodno, da lahko začnemo razmišljati o liberalizaciji ukrepov".

Tako preventivni ukrepi veljajo še za 14 občin na območju Ptuja, Dravskega polja in Ormoža. V občinah Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Ormož, Ptuj, Starše in Zavrč ter območje mestne občine Maribor vzhodno od avtoceste A1 je treba perutnino še vedno rediti v ograjenih prostorih, vodo za napajanje iz zajetij, kjer bi bil možen stik z divjo perutnino, pa prekuhati.

3-kilometrski okuženi in 10-kilometrski ogroženi pas

Slovenske oblasti so Evropski komisiji zagotovile, da bodo takoj sprejele enake preventivne ukrepe, kot jih je komisija v petek določila Grčiji, konec tedna pa so jih uveljavili tudi v Italiji. Ukrepi vključujejo zamejitev zaščitenega 3 kilometrskega območja največjega tveganja okrog mesta, kjer so našli laboda, in vzpostavitev poostrenega nadzora na 10 kilometrskem pasu okrog tega mesta.

V trikilometrski zaščitni coni mora biti vsa perutnina v zaprtih prostorih, njeno premikanje je prepovedano, razen v klavnico, prav tako je prepovedana prodaja mesa iz teh območij, razen če ne gre za pregledano meso zdravih živali s kmetij, ki so registrirane. V obeh conah, tudi v desetkilometrski coni nadzora, morajo biti poostreni biovarnostni ukrepi, lov na divje ptice je prepovedan, kmetje pa morajo biti obveščeni o nevarnosti bolezni. Veterinarska uprava je že začela z izvajanjem ukrepov, veterinarji VURSa pa te predpisane ukrepe že tudi izvajajo na terenu.

Slovenske oblasti tesno sodelujejo z avstrijskimi, saj desetkilometrsko območje okrog najdišča okuženega laboda sega čez slovensko-avstrijsko mejo, so še sporočili v Bruslju.

V Bruslju so napovedali, da bodo o pojavih ptičje gripe v Sloveniji, Italiji, Grčiji in pristopnici Bolgariji izvedenci razpravljali EU konec prihodnjega tedna. Stalni odbor za prehransko verigo in zdravje živali se bo sestal 16. in 17. februarja.

Gripa izbruhnila tudi v Italiji, Grčiji in Bolgariji

V Italiji so ptičjo gripo v soboto potrdile nacionalne oblasti, in sicer pri mrtvih labodih z vzhoda Sicilije, Taranta in Kalabrije, ki so bili testirani v laboratoriju v Padovi, akreditiranem pri EU in referenčnem za Svetovno prehransko organizacijo ter Organizacijo za zdravje živali. Italijanske oblasti so se zavezale, da bodo takoj začele izvajati vse potrebne ukrepe.

Takšne ukrepe je komisija za Grčijo sprejela že v petek, potem ko se je tudi v njenem primeru pojavil sum na virus H5N1 pri mrtvih labodih pri Solunu in Pieri. Referenčni laboratorij EU v Weybridgeu v Veliki Britaniji je v soboto potrdil, da gre resnično za najnevarnejši sev ptičje gripe, zato že sprejeti ukrepi ostajajo v veljavi, dodatni pa vsaj za zdaj niso potrebni.

Laboratorij v Weybridgeu je v soboto potrdil tudi pojav H5N1 pri divjih labodih v Bolgariji, in sicer v regiji Vidin v bližini meje z Romunijo, kjer se že od lanske jeseni bojujejo z izbruhi ptičje gripe tudi pri perutnini. Bolgarske oblasti sicer poročajo tudi o primerih iz bližine Črnega morja, kjer so začeli pripravljati odločitev o prepovedi uvoza žive perutnine in ptic, mesa in mesnih izdelkov, jajc ter perja iz prizadetih regij.

V soboto potrjeni primeri virusa ptičje gripe H5N1 so sicer prvi primeri te bolezni v EU. Za boj proti bolezni povezava sicer že dalj časa sistematično sprejema ukrepe, zato je njen odziv že skorajda rutinski. Pri perutnini EU sicer primera hudo nalezljive bolezni še ni zabeležila, zato pa se z njimi spopadajo, kot omenjeno, v Romuniji, pa tudi v Turčiji, ki je kandidatka za EU.