Ostro proti terminaloma

Prva faza postopka razgrnitve javnih pobud in ocen je za off-shore terminal za utekočinjeni plin v Tržaškem zalivu že končana, v soboto pa bodo s prvo fazo razgrnitev končali tudi za drugi, kopenski terminal, je na konferenci v Kopru, kjer so svoja mnenja o gradnji terminalov podali predstavniki vlade, stroke in lokalnih skupnosti, povedala senatorka italijanskih Zelenih Anna Donati.

Donatijeva ocenjuje, da v sosednji državi z dejavnostmi, povezanimi s terminaloma, hitijo zaradi bližajočih se italijanskih volitev. Predvolilni čas je po njenem mnenju za izvedbo prve faze takšnega projekta ugoden, saj naj bi se javnost, ki je imela 30 dni, da prispeva svoje pomisleke v zvezi z gradnjo terminalov, bolj osredotočala na volitve kot na razmišljanje o usodi Tržaškega zaliva. Donatijeva je poudarila, da Zeleni v Italiji močno nasprotujejo izvedbi takšnega projekta, preden bi bile ustrezno opravljene temeljite ekološke študije. Prav tako bi po njenih besedah pred začetkom projekta morali o namenih seznaniti slovensko javnost in stroko.

Predstavniki italijanskega WWF so poudarili, da po mesecu dni, ki ga je javnost imela na voljo, da bi posredovala svoje pomisleke k projektu, začne teči 30-dnevni rok, ko o projektu razpravljajo in pripombe nanj posredujejo lokalne skupnosti. Nato bodo o projektu razpravljali še na deželni ravni.

Kokalj: Projekt je v predidejni fazi

Po mnenju moderatorja konference Franca Jurija je stališče deželne vlade Furlanije-Julijske krajine (FJK), kot ga je ob nedavnem srečanju s slovenskim zunanjim ministrom posredoval predsednik deželne vlade FJK Riccardo Illy, izrazito naklonjeno izvedbi projektov. Juri zato ocenjuje, da je prihodnji mesec, ko o projektu odločajo lokalne skupnosti, skrajnji rok, ko Slovenija lahko poseže v prvo fazo projektov, povezanih z gradnjo kopenskega in off-shore terminala za utekočinjeni plin v njeni neposredni bližini.

Robert Kokalj z ministrstva za zunanje zadeve pa ocenjuje, da so izjave, da je projekt že v teku, prenagljene. Po njegovih zagotovilih naj bi bil projekt v predidejni fazi. Deželna vlada FJK naj bi namreč šele 24. marca sprožila projekt izvedbe okoljskih študij. Kokalj pravi, da so se na zunanjem ministrstvu odločili z nadaljnjimi koraki počakati do volitev v sosednji državi. Po volitvah se bodo srečali s predstavniki italijanske strani, kjer se bodo pogovarjali o vlogi Slovenije pri projektu, je poudaril. Kokalj je dodal, da si na zunanjem ministrstvu želijo tudi srečanja s potencialnimi investitorji.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Starman poudarja, da Italija ne sme zaključiti prve faze projekta plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ne da bi predhodno seznanila slovensko javnost in stroko. K temu po njegovih besedah Italijo obvezujejo številne evropske deklaracije in zakoni. "Severni Jadran je na seznamu ekološko občutljivih območij," pravi Starman in dodaja, da je Italija po zaključeni prvi fazi predstavitve projekta javnosti dolžna Sloveniji posredovati celovito poročilo, na podlagi katerega bo Slovenija, s pomočjo neodvisnih strokovnjakov z obeh strani meje, izvedla študije o vplivi terminalov na okolje.

Tržaški zaliv bodoča tarča teroristov?


"Dinamika razvoja slovenske Obale je bistveno hitrejša kot dinamika razvoja Furlanije-Julijske krajine," je izpostavil direktor direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar. Za razliko od slovenskih obalnih občin sosednja dežela ne živi pretežno od turizma, poudarja Hribar, zato bi bila lahko bolj imuna na negativne učinke, ki bi jih takšen projekt imel na turizem. Po Hribarjevih besedah so imeli podobni projekti v svetu izrazito negativne učinke na razvoj turizma.

"Poleg turizma pa imajo projekti s takšnimi vrstami energentov negativne učinke tudi na varnost prebivalcev," opozarja senator italijanskih Zelenih Stojan Spetič. Poleg številnih eksplozij, ki so se v zadnjih desetletjih pripetile na tovrstnih terminalih in možnosti nesreč tankerjev ter izlitja velikih količin nafte po njegovih besedah ni mogoče zanemariti možnosti terorističnega napada.

Spetič je ob tem spomnil, da so pred 30 leti teroristi napadli tržaški naftovod, ob čemer je eden od rezervoarjev eksplodiral. Močna burja, ki je takrat pihala, pa je po njegovem mnenju rešila življenja prebivalcev bližnjih vasi, da jih ni zajel ogenj. Ob tem se Spetič sprašuje, kaj lahko naredi vlada za preprečitev takšnih napadov. Če bosta terminala zgrajena, bo morala vlada, da bi zaščitila državljane pred terorističnimi napadi, popolnoma militarizirati območje severnega Jadrana.