Sanolabor bo tožil

Pri izbranem ponudniku operacijskih miz za Onkološki inštitut Sanolabor so presenečeni in zgroženi nad odločitvijo državne revizijske komisije o razveljavitvi izbire Sanolaborja in bodo po posvetu s pravnimi strokovnjaki verjetno vložili odškodninsko tožbo, je napovedal direktor podjetja Marko Bokal. Poudaril je, da so ponudbo izdelali v skladu z navodili naročnika, kar velja tudi za bančno garancijo, ki je bila pravilno vložena na predvidenem obrazcu.

Gre za nedvomno napačno in neživljenjsko odločitev državne revizijske komisije, ki bo onemogočila takojšnjo sklenitev pogodbe za dobavo miz ter povzročila podaljšanje nemogoče situacije v bolnišnicah na škodo pacientov, je dejal Bokal. Kot cinično je označil navedbo revizijske komisije, da bo njena odločitev pospešila postopek nabave miz.

Iz obrazca o bančni garanciji njen naročnik res ni razviden, toda to je posledica tega, da naročnik operacijskih miz (ministrstvo za zdravje) tega podatka ni vnesel v obrazec. To pa ne more biti problem ponudnika, je poudaril Bokal. Ne more pa biti dvoma, da je naročnik garancije Sanolabor, saj jo je parafiral, žigosal in vložil v ponudbo, poleg tega pa je garancijo pri banki pisno preverila tudi razpisna komisija, je bil glede argumentacije revizijske komisije še začuden direktor Sanolaborja.

Bokal je tudi opozoril, da do oddaje ponudb nihče od ponudnikov ni vložil revizije glede nepravilnosti obrazca, zato po odločitvi o dodelitvi naročila vlagatelj revizije (Mollier) ne more več navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka za predložitev ponudb. Po prepričanju Bokala tako državna revizijska komisija ne bi smela več presojati napak v obrazcu.

V Sanolaborju še upajo, da bodo napovedane spremembe zakonodaje omogočile pritožbe na odločitve državne revizijske komisije, saj je Slovenija po navedbah Bokala edina država v Evropi z enostopenjsko revizijo.

Vlada zavrača odgovornost

Edina odgovornost vlade glede operacijskih miz je, da še ni spremenila zakonodaje na področju javnih naročil, pa je v odgovoru na poslansko vprašanje povedal predsednik vlade Janez Janša. Vlada je tako po njegovem mnenju naredila vse, kar je lahko naredila v okviru zakona. Zakon ni dober in je preveč zapleten, je prepričan Janša. Napovedal pa je, da so obsežne spremembe sistema javnega naročanja v zaključni fazi, in priznal, da se je vlada "morda nekoliko pozno lotila korenite spremembe zakonodaje".

Poslansko vprašanje glede zapletov pri nabavi operacijskih miz je na predsednika vlade sicer naslovil opozicijski poslanec Bojan Kontič (SD). Slednji je Janšo vprašal, kaj je vlada doslej storila za pravočasno nabavo operacijskih miz ter ali pripravlja predloge, ki bi v prihodnje onemogočili nepotrebno zavlačevanje pri takšnih nakupih.

Predsednik vlade je tudi spomnil, da zakonodaje, ki je v veljavi, ni predlagala ta vlada in tudi ni bila sprejeta v tem parlamentarnem mandatu. To je v tem primeru ključna težava, je prepričan Janša. Dodal je še, da sta že v prejšnjem mandatu pri nakupu operacijskih miz padla dva razpisa. To pa ni nikogar zdramilo, da bi predlagal spremembo, je dejal Janša.

Premier pa se je strinjal s Kontičem, da je sedaj ključno vprašanje, kaj se bo dogajalo naprej. Na podlagi odločitve državne revizijske komisije je zdaj nastopila naslednja faza, to je uporaba postopka s pogajanji. "Upam, da bo to pripeljalo do neke končne izbire, na katero ne bo spet tisoč pritožb, in da bodo lahko končno bolniki dobili ustrezno obravnavo, tudi kar se tiče ustrezne opreme," je povedal Janša.

Kontič je v poslanskem vprašanju še navedel, da mediji pišejo, da je obrambno ministrstvo skoraj istočasno "tajno, torej brez javnega razpisa, kupilo operacijsko mizo".

Janša je odgovoril, da je bila omenjena operacijska miza kupljena v sklopu vojaške bolnišnice. "Kolikor vem, praktično vse države zveze NATO vojaško opremo nabavljamo brez javnih razpisov, tako da tukaj Slovenija ni nikakršna izjema," je dejal Janša. Teh dveh primerov nabave sicer po njegovem mnenju ni možno neposredno primerjati. Kljub temu pa primera kažeta na absurdnost situacije, ko je neko opremo možno nabaviti brez javnega razpisa, čeprav je ne rabiš nujno, na drugi strani pa tega ni možno narediti za opremo, ki jo nujno potrebuješ, je še pojasnil premier.