Z 52 glasovi za in dvema proti je Državni zbor izglasoval predlog zakona o aboliciji določenih lažjih prekrškov, ki so ga poslanke in poslanci obravnavali po nujnem postopku. Večina poslancev je zakon razumela v smislu razbremenjevanja sodišč, ob tem pa je bilo podpore deležno tudi dopolnilo LDS, s katerim so iz abolicije izvzeli še nekaj prekrškov. Tako so tudi poslanci liberalne demokracije, ki so imeli sprva nekaj pomislekov, zakon podprli, proti pa sta glasovala le poslanca iz vrst ZLSD.
Zakon predvideva ustavitev nekaterih postopkov o lažjih prekrških in odpustitev izvršitve določenih kazni zapora, njegov namen pa je razbremenitev sodišč, na katera so se od sodnikov za prekrške prenesli prekrškovni postopki, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt. Prevzetih prekrškov je bilo samo na okrajnih sodiščih več kot 144.000, z abolicijo določenih postopkov pa se bodo sodišča razbremenila. Zakonska rešitev predvideva, da se ustavijo oziroma ne uvedejo tisti postopki o prekrških, ki so bili storjeni do vključno 31. decembra lani, razen tistih izjem, ki ustrezajo posebno opredeljenim merilom.
Zaradi neplačane denarne kazni nič več v zapor
Abolicija poleg tega prinaša odpust denarne kazni za prekrške, spremenjene v zaporno, saj novi zakon o prekrških ne določa več zapora kot nadomestne kazni za neplačano denarno kazen. Merila med izjemami opredeljujejo prekrške, za katere je poleg denarne predpisana kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali pet do sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Odpustili se ne bodo niti prekrški, s katerimi je bila povzročena prometna nesreča, s katerimi so bili kršeni predpisi s področja preprečevanja pranja denarja, s katerimi so bili kršeni carinski predpisi ali glede katerih je bil predlagan izrek varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države.
Večina je podprla tudi dopolnilo LDS, s katerim so iz abolicije izvzeli nekaj prekrškov. Med lažje prekrške tako ne bodo več sodile kršitve predpisov s področja varstva naravnih bogastev in ohranjanja narave, varnosti in zdravja pri delu, dela in zaposlovanja na črno ter delovnih razmerij in s področja gradnje objektov. Abolicija je ukrep, s katerim bo zagotovljeno učinkovito delo prekrškovnih organov in sodišč, je stališče SDS predstavil Dimitrij Kovačič. Opustitev postopkov je potrebna za to, da bodo prekrškovni organi res lahko učinkovito delali in dosegli cilje, zastavljene v novem zakonu o prekrških. Pri odločanju o tem zakonu gre zgolj za presojo prioritet, v SDS pa so prepričani, da mora prevladati interes večje učinkovitosti prihodnjega vodenja postopkov.
Preiskava o razmerah v državnem tožilstvu
DZ bo odredil parlamentarno preiskavo o razmerah v državnem tožilstvu in morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij. Namen preiskave je ugotoviti in oceniti dejansko stanje ter preiskati vse okoliščine, ki povzročajo nezakonito in neodgovorno delo državnega tožilstva. Tako naj bi ugotovili število primerov opravljenih strokovnih nadzorov in število utemeljenih nadzorstvenih pritožb v zvezi z nestrokovnim oziroma počasnim reševanjem zadev s strani državnega tožilstva ter ugotoviti dejanske vzrokov dolgotrajnih postopkov državnih tožilcev. Na podlagi ugotovljenih dejstev naj bi ugotovili, ali je podana podlaga za odločanje državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in za morebitne druge odločitve državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.
Med razpravo o smiselnosti uvedbe preiskave je bilo slišati zelo različna mnenja poslancev. Tako je Jožef Jerovšek (SDS) menil, da je ustanovitev komisije smiselna, ob tem pa 'okaral' medije, ki so delo dosedanjih preiskovalnih komisij večinoma ocenjevali kot neproduktivno. Nasprotnega mnenja je bil Rudolf Moge (LDS), ki je ocenil, da so bile komisije praviloma neuspešne, kot eno redkih izjem pa je izpostavil t.i. Zamernikovo komisijo, ki je delovala v prejšnjem mandatu.
"Komisijo bomo očitno uvedli, ker nek državni svetnik ni bil zadovoljen z razsodbo sodišča," je bila kritična Majda Širca (LDS), "namesto da bi razpravljali o državnem svetu, ki je predlagal takšno preiskavo, pa razpravljamo o tožilcih". Smisel takšne komisije je le v zastraševanju in prirejanju politične volje, je ocenila, Jerovšku pa je glede očitkov medijem dejala, da mogoče niso poročali, kot je želel on. Komisija bo politično motivirana in bo imela precej težav, je dodala Širca, Miran Potrč (ZLSD) pa je ocenil, da se v državnem zboru ustvarja vzdušje, v katerem bi se vršil politični pritisk na nekatere veje pravosodja. Zato je poslance pozval, naj o tem razmislijo, saj pravna država ne deluje na ta način.
SNS obstruirala sejo
Poslanke in poslanci so včeraj zavrnili predlog Saša Pečeta (SNS), da opravijo razpravo o odgovoru premierja Janeza Janše na njegovo poslansko vprašanje. Peče je namreč pri glasovanju o tej točki protestiral, da glasovna naprava ni delovala in da je predsedujočega seji, Vasjo Klavoro, o tem pravočasno obvestil. Potem ko so pristojne službe ugotovile, da so glasovalne naprave delovale, je SNS na predsednika DZ Franceta Cukjatija naslovila zahtevo za vnovično glasovanje zaradi domnevnega kršenja poslovnika.
Poslanski klub LDS zahteva javno opravičilo podpredsednika DZ Saša Pečeta zaradi poteka torkove seje DZ. Njegovo ravnanje do poslanke LDS Majde Širca je bilo namreč po njihovem mnenju "skrajno neprimerno in nevredno funkcije podpredsednika DZ". Kot je znano, je Peče Majdi Širca zagrozil, da jo bo "nagnal z govornice".
Sašo Peče je v odzivu na zahteve LDS-a ocenil, da je zahteva naslovljena na medije in ne nanj osebno, ker bi jo sicer naslovili konkretno nanj. Še vedno trdi, da je Majda Širca kršila poslovnik DZ, zato Peče "najostreje zavrača in obsoja politično sprenevedanje in izsiljevanje poslanskega kluba LDS".
