
"Vsi, tudi javne osebnosti, imamo nek prostor zasebnosti, ki ga nobena pravica javnosti, da vse ve o nas, ne odpira do konca," je poudaril predsednik ZLSD Borut Pahor in dodal, da z Jurijem sodeluje že dolga leta, in to kljub temu, da se pri večini vprašanj razhajata.
Pahor je o tem, ali bo imela afera kakšne politične posledice, dejal, "da vsak odgovarja za svoja dejanja, na koncu pa bodo ljudje odločili na volitvah, kaj in kako." Volivci bodo odločali, ali so naša sleherna ravnanja, ne samo ravnanja poslanca, relevantna za njihovo politično odločitev ali ne, je še pojasnil predsednik ZLSD.
Kdo bo na čelu ZLSD?

Rok za evidentiranje kandidatov za funkcije v ZLSD je potekel. Za predsednika stranke je prišlo 12 prijav. Kot je dejal predsednik ZLSD Borut Pahor, je to število neuradno in nedokončno, ker je treba počakati na prijavnice po pošti. Pahor upa, da bo do 15. februarja svojo kandidaturo za predsednika stranke podpisalo čim več kandidatov, saj bo tako imel kongres, ki bo 2. aprila možnost široke izbire, ter da bo na kongresu sprejet predlog o skrajšanem imenu stranke - Socialni demokrati.
O odnosih s sosednjimi državami
Pahor je opozoril, da naj bi predsednik avstrijskega parlamenta postavil pod vprašaj veljavnost avstrijske državne pogodbe oz. pravico slovenskega nasledstva do tega dokumenta. "Slovenska oblast mora biti glede tega dosledna; smo namreč nasledniki avstrijske državne pogodbe in to mora Slovenija na tak ali drugačen način spomniti avstrijsko stran, da od tega stališča ne odstopamo," je poudaril predsednik ZLSD.
Pahor je zaskrbljen tudi glede odnosov Slovenije z Italijo, pri tem pa kot primer navedel italijanski film Srce v breznu. "Nemogoče je, da se bo politika vtikala v medije, dejstvo pa je, da je občutljivost glede polpretekle zgodovine na obeh straneh meje še živa. Zato vabim slovenske zunanje ministrstvo, da na ustrezen način opozori, da je bil med državama narejen velik korak z ustanovitvijo skupne kulturno-zgodovinske komisije, ki je pripravila poročilo." Slednje po mnenju Pahorja ni uradna resnica o vseh stvareh, ki so se zgodile, vendar pa predstavlja nekakšen konsenz obeh strani o bolečih vprašanjih iz polpretekle zgodovine. Zato je po njegovem prav, da Slovenija na to spomni italijansko stran, "da tudi v Italiji pride poročilo malo bolj v zgodovinsko zavest."