Državni zbor se bo v petek ob 10. uri sestal na izrednem zasedanju, na katerem bodo poslanke in poslanci po nujnem postopku obravnavali vladni predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Tako je danes sklenil kolegij predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija na predlog vlade, ki naj bi z zakonsko novelo preprečila težko popravljive posledice za javni interes ob napovedanem preoblikovanju zdravstvene zavarovalnice Vzajemna v delniško družbo.
Kot je uvodoma pojasnil minister za zdravje Andrej Bručan, je vlada novelo zakona sprejela na ponedeljkovi dopisni seji in državnemu zboru predlaga, da jo obravnava po nujnem postopku. Tako bi se namreč preprečile težko popravljive posledice za skoraj milijon zavarovancev Vzajemne in s tem tudi za javni interes. Ukrepati je treba zaradi že začetih postopkov preoblikovanja, ki ne upošteva interesov zavarovancev, in sicer pred 1. februarjem, ko bo skupščina Vzajemne odločala o predvidenem preoblikovanju v delniško družbo.
Predstavniki poslanskih skupin so predlog za obravnavo po nujnem postopku soglasno podprli. Tako v koalicijskih kot opozicijskih poslanskih skupinah se strinjajo, da je treba preprečiti napovedano preoblikovanje Vzajemne na način, ki ne upošteva interesa zavarovancev. V SDS, NSi, SLS in DeSUS so v celoti sledili argumentom ministra za zdravje, da je treba nujno preprečiti oškodovanje dela zavarovancev.
Cukjatijeva odločitev razjezila SNS
Ker pa je poslanska skupina SNS svoj predlog novele zdravstvenega zakona v parlamentarno proceduro vložila pred vlado, je poslanka nacionalne stranke Barbara Žgajner Tavš zahtevala pojasnilo, zakaj takšno hitenje z vladnim zakonom, ko pa je bil njihov vložen prvi.
Predsednik Cukjati je pojasnil, da ravna povsem v skladu s parlamentarnim poslovnikom. Predlog SNS je bil ob vložitvi namreč nepopoln, zato ga je vrnil predlagateljem v dopolnitev. Ker so v SNS svoj predlog dopolnili danes, se šteje, da je bil tudi danes vložen v proceduro. Nepopoln predlog namreč nima teže, v času dopolnjevanju drugi postopki ne stojijo. "To ni rezervacija časa in termina," je še pojasnil Cukjati.
Žgajner Tavševe Cukjatijeva razlaga ni zadovoljila, predsedniku pa je očitala "zavajanje, laži in politično korupcijo". Poslanka je sejo kolegija protestno zapustila z besedami, da se boji, "da je v ozadju štajerski lobi, konkretno SDS v povezavi z zavarovalnico Adriatic".
Jaklič: Poslanci naj odločijo v korist vseh lastnikov
Na predlagano novelo zakona o zdravstvenem zavarovanju so se odzvali na Vzajemni. Predsednik uprave Marko Jaklič je ponovil, da zakon sicer podpirajo, vendar jih skrbi, da takšne določbe niso izvedljive. Bojijo se, da bi po sprejetju takšnega zakona njihovi člani ostali brez delnic in da se Vzajemna ne bo uspela preoblikovati.
Predlog zakona dopolnjen
SNS je dopolnil svoj predlog dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga v torek vložili v zakonodajno proceduro, in sicer nekaj minut pred tem, ko je vlada v proceduro vložila svoj predlog omenjenega zakona. Kot je pojasnil poslanec SNS Sašo Peče predlog teži k temu, da se preveč plačane premije vrnejo zavarovancem v obliki delnic, medtem ko vladni predlog "teži k nacionalizaciji zdravstvene zavarovalnice Vzajemna".
V primeru, če njihov predlog ne bo obravnavan pred vladnim, je Peče napovedal ustavno presojo vladnega zakona, ki je po njegovem mnenju neskladen z ustavo. Ni pa izključil tudi upravnega spora zaradi nespoštovanja poslovnika DZ in zbiranja podpisov državljanov za razpis referenduma.
Peče: Naj bo tudi Vzajemna delniška družba
SNS sicer želi s svojim predlogom preprečiti prihodnje prakse vlade, ki v pogoje konkurenčnosti vključuje tudi elemente izključevanja, je povedal Peče. Dve izmed treh zavarovalnic, ki tržijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, lahko namreč prosto razpolagata s sredstvi, saj imata zdravstveni zavarovalnici Adriatic in Triglav status delniških družb, s čemer lahko s svojo ponudbo konkurirata tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Na drugi strani pa je zdravstvena zavarovalnica Vzajemna, ki ima status družbe za vzajemno zavarovanje. V SNS se s predlogom prizadevajo, da bi tudi Vzajemna pridobila status delniške družbe na podlagi zakona o gospodarskih družbah, je dodal Peče.
Bistvo vladnega zakona je po Pečetovih besedah v predpostavki, da je bila Vzajemna ustanovljena iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Resnica pa je, da je bila Vzajemna ustanovljena iz sredstev oz. premij zavarovancev," je prepričan Peče.
V ustanovitvenih aktih Vzajemne je zapisano, da se sredstva ne vračajo ZZZS. Kot dokaz je Peče navedel novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 1998, ki "jasno določa", da je Vzajemna last članov družbe, člani družbe pa so zavarovanci. Ta zakon jasno govori o tem, kdo je lastnik Vzajemne, je ocenil Peče.
