Romska družina Strojan si je nameravala ogledati eno od lokacij, ki jim jo je za bivanje ponudila Ana Kavšek iz kraja Male Vrhe nad Polževim v občini Ivančna Gorica. Sosedje in drugi krajani temu ostro nasprotujejo in so se zaradi tega s Kavškovo že sprli. Ko so Romi prišli v vas, jim niso dovolili, da bi si ogledali zemljišče.
Ana Kavšek je za 24ur.com povedala, da je pripravljena državi prodati posestvo, ki se nahaja v naselju Male Vrhe nad Polževim v občini Ivančna Gorica. »Stopila sem v stik z Romi iz Ambrusa in jim ponudila svojo zemljo. Gre za približno 15 hektarjev. Za ceno bi se z državo že zmenila,« je povedala.
Medtem so se v vasi zbrali sosedje Kavškove, ki njeni nameri nasprotujejo. »Nič mi ne morejo preprečit, saj je zemlja moja. Briga me, kaj počnejo,« je povedala Kavškova in dodala, da zemljo prodaja, ker želi ljudem pomagati. »Dolgo sem razmišljala, komu jo lahko ponudim. Ali Romom ali narkomanom. Odločila sem se za Rome,« je še dejala.
Med zborovanjem so se vaščani zdrli nad gospo, Mirku Strojanu, ki si je prišel ogledat omenjeno lokacijo, pa niso pustili blizu. "Še vedno si nismo ogledali nobene lokacije. Vse, kar so nam povedali, je, da so ta posestva prazna. Tudi brez elektrike in vode so. V ponedeljek naj bi se odpravili na oglede in če je situacija res takšna, na ponujene lokacije ne bomo pristali.
Takoj se bomo vrnili v Ambrus," je za 24ur.com povedal Strojan, čigar družino so po sporu s prebivalci Ambrusa iz romskega naselja Dečja vas preselili v center za tujce v Postojno. Lokacije so še vedno tajne. Strojan pa je povedal, da jim niso ponujali le lokacij na Dolenjskem, temveč tudi v Postojni.
Jana Kostrič z ministrstva za šolstvo, minister za šolstvo Milan Zver je namreč vodja vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti, pa je povedala, da o predlogu gospe Kavšek ne vedo ničesar.
Predsednik krajevne skupnosti Ambrus Alojz Šinkovec pa je za 24ur.com povedal, da so z družino Strojan v stalnem stiku. "Vsi iščemo rešitev. Tudi država. Če bi se pa vrnili pred 19. novembrom, bi prebivalci Ambrusa protestirali," je izjavil Šinkovec.
Ameriški Romi presenečeni
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jože Horvat Muc je v New Yorku, kjer se je seznanil s položajem romske skupnosti v ZDA, povedal, da je ugotovil, da je lahko položaj Romov v Prekmurju vzor ne le preostali Evropi, ampak tudi ZDA. Muc bo v ZDA na povabilo ameriške administracije obiskal različne ustanove, ki se ukvarjajo z manjšinsko problematiko. Obisk je začel v Washingtonu, nadaljuje ga v New Yorku, prihodnji teden pa bo odpotoval še v Austin v Teksasu in Minneapolis v Minnesoti.
"Izvedel sem veliko novega. V New Yorku sem se srečal z Romi, ki so bili pozitivno presenečeni nad položajem Romov v Sloveniji," je dejal Muc in dodal, da so ga spraševali za nasvete, kako naj dosežejo, da bi jih vlada bolj upoštevala. "Povedal sem jim, da se morajo predvsem organizirati in opozoriti nase kot skupnost," je dejal Muc, ki se je na obisk v ZDA odpravil na pobudo ameriškega veleposlaništva v Ljubljani.
"Sicer pa je definicija diskriminacije v ZDA drugačna kot pri nas. V Sloveniji je na primer diskriminacija, če Rome preženejo iz šole, romski otroci v ZDA pa šole ponavadi sploh ne obiskujejo. Tradicija je drugačna," je dejal Muc, ki je tudi ugotovil, da imajo tudi nekatere druge ameriške manjšine več problemov kot slovenski Romi. "Najbolj pa so bili presenečeni, ko sem jim povedal, da dejavnosti romske organizacije in skupnosti v Sloveniji pomaga financirati država. Nekoč sem za evropski prostor dejal, da je lahko položaj Romov v Sloveniji oziroma bolje rečeno v Prekmurju vzor. Sedaj vidim, da to presega meje Evrope," je dejal.
'Krajani bi jih linčali'
Na vprašanje glede aktualnih dogodkov v zvezi s preselitvijo Romov iz Ambrusa je bil Muc precej bolj prizanesljiv do ukrepanja slovenske države kot pa nekateri "pavri", kot neromskim prebivalcem Slovenije pravijo prekmurski Romi. "O tem se lahko filozofira, ampak v Ambrusu je nedvomno šlo za dejanje popolne diskriminacije in kršenja človekovih pravic. Po domače povedano se je zadeva skuhala na ravni krajanov Ambrusa, državne oblasti v Sloveniji pa so se z iskanjem rešitve pozitivno odzvale. Ker nisem v Sloveniji, ne vem točno, kaj se sedaj dogaja, vendar pa se rešitve iščejo in upam, da se bodo našle," je dejal Muc.
"Ta primer nikakor ne sme postati vzorec za reševanje romske problematike, ampak je lahko opozorilo državnim ustanovam, da časa za razmišljanje ni več, ampak je treba ukrepati. Moja naloga ni, da branim državo, ampak da zagovarjam Rome. Vendar pa je slovenska država s tem, ko je zaščitila Rome iz Ambrusa, ki jim je grozilo nasilje, odigrala pozitivno vlogo," je še dejal Muc.
"Če država Romov ne bi preselila, bi jih okrog 500 krajanov Ambrusa linčalo, v tosem prepričan. Lokacija v Postojni, kamor so jih preselili, morda ni bila najboljša, vendar pa je minister za šolstvo Zver takoj, ko smo opozorili na pomanjkljivosti, ukrepal in v dom so prišle odeje, štedilniki, radiatorji, hrana in druga oprema," je dejal Muc, ki je pohvalil tudi solidarnost prebivalcev Postojne. Problem v Ambrusu se mu zdi sicer rešljiv.
"Romom sedaj za 12 let nazaj očitajo kup problemov, na primer to, da živijo na vodovarstvenem območju. Ampak zakaj so bili potem sploh lahko tam? Potrebno bi bilo zbrati strokovnjake, ki naj ocenijo, kako je z okoljsko ogroženostjo območja. Nato pa bi bilo treba sesti skupaj in, če je preselitev res potrebna, s pomočjo države ter brez medijskega pompa, politizacije in linča najti novo lokacijo," je menil Muc. Glede zakona o Romih, ki se pripravlja, pa je Muc menil, da gre za dober zakon, ki pa sam po sebi ne zagotavlja rešitve te problematike. Ta bo namreč možna le s strpnostjo in dialogom med ljudmi.
