Ministrstvo za promet si je v programu dela za leto 2006 zastavilo 12 strateških ciljev, s katerimi si bo po besedah ministra Janeza Božiča prizadevalo za boljšo mobilnost prebivalstva in oskrbo gospodarstva ter zlitje nacionalnih prometnih tokov z evropskim povezavami. Letos bodo med drugim pripravili nacionalne programe razvoja prometne infrastrukture na področju državnih cest, železnic, pomorstva in letalstva, je na novinarski konferenci v Ljubljani napovedal Božič.
Uresničitev zastavljenih ciljev v resolucijah, ki bodo pomenile konkretizacijo resolucije o prometni politiki - DZ jo mora še sprejeti - je povezana tudi z zajetnimi sredstvi. Na ministrstvu so zato že lani pripravili plan razvoja prometne infrastrukture, letos pa bo treba ta osnutek potrebnih vlaganj v prihodnjih 20 letih uskladiti še s finančnimi možnostmi države, je dejal minister.
Ocena potrebnih sredstev za prometno infrastrukturo znaša med 17 in 18 milijard evrov, minister pa se zaveda, da takega zneska ni mogoče financirati zgolj iz državnega proračuna. Zato bo treba izkoristiti vse možnosti financiranja, ki se bodo ponudile, denimo iz evropskih sredstev, je dejal.
Slabi projekti za razvoj železnice
Za to pa je treba pripraviti tudi dobre projekte, je opozoril minister. Kot je dodal, so dobro pripravljeni le programi izgradnje avtocest, medtem ko so zlasti pri železniški infrastrukturi, ki je najbolj zanimiva za pridobivanje evropskih sredstev, projekti slabi. Zato je minister napovedal, da bo nadzor nad temi projekti prevzel sam.Predlog resolucije o nacionalnem programu razvoja železniške infrastrukture je projektno zasnovan, terminsko določen in opredeljuje potrebne finančne vire, je zatrdil Božič. Prioritete, ki se bodo začele uresničevati letos, so ocenjene na 10 milijard evrov do leta 2020.
Na področju železniške infrastrukture bodo letos začeli s pripravo dokumentacije za gradnjo drugega tira Divača-Koper, ki naj bi ga zgradili do leta 2015. Začeli bodo z modernizacijo obstoječega tira Divača-Koper, ki naj bi jo po fazah dokončali do leta 2010. Začela pa se bo tudi elektrifikacija in rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš, za katero bo letos potrebnih 6,9 milijarde tolarjev, do dokončanja v letu 2013 pa po ocenah 36 milijard tolarjev, je izpostavil minister.
Kljub temu, da se za železnice - tako kot za državne ceste in projekte znotraj programov EU - v letih 2006 in 2007 namenja več proračunskih sredstev, pa ta ne bodo zadoščala. Za soudeležbo pri evropskem financiranju bo treba zagotoviti lastna sredstva, tako bo ministrstvo v kratkem v DZ posredovalo predlog zakona o državnem poroštvu za najem kreditov za železniško infrastrukturo v višini skoraj 130 milijard tolarjev, je poudaril minister.
V nacionalnem programu razvoja in vzdrževanja skoraj 6000 kilometrov državnih cest, ki zaradi premajhnih vlaganj tako po dotrajanosti kot obsegu ne zadoščajo več današnjim potrebam ter omejujejo skladen regionalni razvoj, je opredeljenih štiri milijarde evrov potrebnih sredstev v času med letoma 2006 in 2020. V to je vključenih tudi 730 milijonov evrov za redno vzdrževanje.
Do 2016 v celoti posodobljeno cestno omrežje
Največja intenziteta vlaganj se predvideva do leta 2016, pričakovati pa je, da bo v tem obdobju državno cestno omrežje v celoti posodobljeno in dograjeno, je dodal minister. Za financiranje se med možnimi viri poleg proračuna in evropskih sredstev opredeljuje tudi zadolževanje, udeležbe lokalnih skupnosti ter javno-zasebno partnerstvo.
Kljub krčenju proračunskih sredstev za avtoceste (5,9 milijarde tolarjev letos, okoli 10 milijard tolarjev v letu 2007), se bo gradnja nadaljevala nemoteno, saj se bo program financiral z zunajproračunskimi sredstvi, je zagotovil minister. DZ bo tako že ta teden odločal o soglasju za najem kreditov in izdajo obveznic v višini milijarde evrov in državnem poroštvu za te obveznosti Družbe za avtoceste v RS (DARS).
Glede aktivnosti za uvedbo elektronskega cestninskega sistema je minister poudaril, da potekajo skladno z načrti in smernicami EU. Razpisa za testiranje obeh tehnologij sta bila izvedena. Pri razpisu za satelitsko tehnologijo čakajo na sklep državne revizijske komisije glede vložene revizije za razpisno dokumentacijo, medtem ko se razpis za mikrovalovno rešitev izteče 16. februarja. Slovenija pa naj bi bila po ministrovih pričakovanjih v prvi polovici leta pripravljena na uvedbo digitalnega tahografa.
Dokončna uskladitev z evropsko zakonodajo
Med letošnjimi nalogami ministrstva je dokončna uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko, ki je zaradi zamud v preteklosti neusklajena predvsem na področju pomorstva, letalstva in železnic, je poudaril minister. S področja železnic, kjer je treba implementirati t.i. drugi železniški paket, sta med drugim predvideni noveli zakona o železniškem prometu in zakona o varnosti v železniškem prometu.
Novela zakona o železniškem prometu po ministrovih besedah ureja pomanjkljivosti v delovanju sedanjega železniškega sistema in neustrezno razmejitev pristojnosti med upravljalcem železniške infrastrukture Agencijo za železniški promet ter Holdingom Slovenske železnice kot pooblaščenim upravljalcem. Slednji naj bi po novem skrbel tudi za razvoj prometne infrastrukture, medtem ko bo agencija opravljala vse funkcije za nediskriminatoren dostop prevoznikov do infrastrukture (prek uporabnine) ter med drugim nadzora nad prevozniki ter priprave podzakonskih aktov.
V izogib špekulacijam in očitkom glede predlaganih sprememb pristojnosti institucij je ministrstvo Evropsko komisijo zaprosilo za presojo, ali so skladne z evropsko zakonodajo, je pojasnil minister. Kot je dodal, odgovor pričakujejo v najkrajšem možnem času.
Podpisane pogodbe za zadnji odsek AC Maribor - Lenart
Predstavniki DARS-a so v ponedeljek v Svetem Juriju ob Ščavnici z najugodnejšimi ponudniki na mednarodnem javnem razpisu podpisali pogodbe za gradnjo zadnjega, 2,8 kilometra, dolgega avtocestnega odseka Maribor - Lenart in prvih 2,2 kilometra avtocestnega odseka Lenart - Spodnje Senarsko. Izvajalec 11,5 milijarde tolarjev vrednih del je konzorcij, v katerem so SCT, Primorje in Cestno podjetje Maribor. Po pogodbi morajo biti dela končana v roku 20 mesecev od uvedbe izvajalcev v delo.
