Zavzemal se je zgolj za pokop

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je glede svojega pisma nekdanjemu državnemu tajniku Angelu Sodanu leta 2001 o prekopu posmrtnih ostankov nekdanjega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana danes pojasnil, da jasno ločuje med pravico do groba oz. do pokopa na domači zemlji in svojim odnosom do medvojnega delovanja škofa Rožmana. Nadškofija Ljubljana pa je v sporočilu za javnost zapisala, da ne more komentirati pisma, ki se je pojavilo v medijih, saj gre za diplomatsko korespondenco med Svetim sedežem in tedanjim predsednikom republike.

Kučan je povedal, da sta s Sodanom velikokrat pogovarjala o tem, "kako se razbremeniti hipoteke, ki je nad nami Slovenci, in je povezana z medvojnimi in povojnimi dogodki ter tudi z delovanjem rimokatoliške cerkve". Pri pismu Sodanu iz leta 2001 o prekopu posmrtnih ostankov škofa Rožmana ni šlo za pobudo, temveč za povabilo k skupnemu premisleku, je še poudaril.

Nekdanji predsednik države je pojasnil, da je nekdanji državni tajnik prekop povezal s postopkom škofove pravne in politične rehabilitacije. Po Kučanovih besedah to zanj takrat in tudi sedaj ni sprejemljivo. "Pozneje stika z rimokatoliško cerkvijo o tem vprašanju nisem imel več," je zatrdil.

Glede javne objave pisma je dejal, da se mu zdi nenavadno, da se je to sploh zgodilo. Prav tako se mu zdi nenavadno, da osebna korespondenca tako preizkušene diplomacije, kot je vatikanska, ne ostane v arhivih. Pri tem je nekdanji predsednik zatrdil, da "pisma v javnost niso prišla z njegove strani".

Kučan je tudi povedal, da se ob objavi razveljavitve sodbe Rožmanu ni javno oglasil zato, "ker ni v moji navadi, da komentiram sodbe". Obenem je dejal, da po njegovem mnenju vrhovno sodišče ni razsojalo o morebitni krivdi ali nekrivdi škofa, ampak je samo razveljavilo postopek iz procesnih razlogov.

Kučan Vatikanu predlagal prenos posmrtnih ostankov

Kučan je vatikanskemu državnemu tajniku Sodanu leta 2001 predlagal, naj Vatikan omogoči prenos posmrtnih ostankov nadškofa Rožmana v Slovenijo, je v nedeljo poročala TV Slovenija. Vatikan je predlog zavrnil, zavrnitev pa je podkrepil s sodnimi postopki, izpeljanimi v preteklosti.

Tedanji predsednik republike naj bi prenos Rožmanovih ostankov Sodanu prvič predlagal med ustnim pogovorom 6. oktobra 2001 v Ljubljani. V Sodanovem imenu mu je na pobudo pisno odgovoril takratni veleposlanik Slovenije v Vatikanu Karl Bonutti. V pismu je Kučanu zapisal, da bi bil prenos posmrtnih ostankov na prvi pogled plemenito dejanje, "toda bilo bi kontraproduktivno, če procesa proti škofu iz leta 1946 ne bi prej razglasili za ničnega". "Bil je nepravičen proces, ker je potekal pred vojaškim sodiščem, ki ni imelo pravice soditi civilistom, še posebej v njihovi odsotnosti. Bil je nepravičen proces zlasti zaradi motivov in brez vsakršnega temelja," je zapisal Bonutti.

"Če se ne želi ponovno preučiti oziroma odpreti s procesom zadana krivica, se zdi bolje, da škofovi posmrtni ostanki ostanejo v Lemontu, sicer bi nastale kontraproduktivne razprave, ki bi škodile odnosom med Cerkvijo in državo. V vsakem primeru se mora s prenosom ostankov strinjati ljubljanski nadškof, naslednik monsignorja Rožmana," je še zapisal Bonutti.

Kučan načrtoval spravo?

Kučan mu je odpisal še istega leta, natančneje 7. decembra. V pismu, ki ga je prav tako objavila televizija, je zapisal, da spoštuje zavrnitev prošnje, a da želi ponoviti prepričanje, ki ga je Sodanu razložil v osebnem pogovoru. "V korist pomiritve zaradi sporov po že odmaknjenih medvojnih dogodkih bi bilo, če prekopa pokojnega ljubljanskega nadškofa gospoda Rožmana ne bi povezovali s sodnimi postopki, ki še potekajo na ljubljanskem sodišču. Grob v domači zemlji mu gre po našem razumevanju evropske krščanske civilizacije in ta etična zapoved ne more biti odvisna od sodnega razpleta in zato tudi ne povod za kakršen koli triumfalizem," je zapisal Kučan.

V pismu je še zapisal, da se bo o tem pogovoril s takratnim ljubljanskim nadškofom Francem Rodetom, Sodanu pa predlagal, da pobudo še enkrat skupaj preučita. S tem bi po njegovem mnenju pomirili odnose med Slovenci, ki so še vedno sprti zaradi preteklosti.