
Drago Kos se je ostro odzval na očitke Jožeta Tanka v zvezi z delovanjem protikorupcijske komisije. Posebej ostro pa se je odzval na Tankovo omembo domnevno spornega ravnanja predsednika komisije v zvezi z društvom Ključ, ki naj bi bilo v lasti Kosove žene, Drago Kos pa naj bi bil solastnik. V zvezi s tem je Kos dejal, da se bo Tanko lahko zagovarjal na sodišču.
Razložil je, da bi Tanko kot poslanec lahko vedel, da v društvih ni lastnikov, ter da sam ni član nobenega poslovodnega organa omenjenega društva, o čemer so se že obširno razpisali mediji.
Navadna politična floskula pa je po mnenju Kosa Tankova kritika, da se je komisija osredotočila na lokalne funkcionarje in da je to posledica politike LDS. Kot pravi, komisija ni izbirala, koga bo dala na seznam, ampak so se na njem znašli tisti, ki poročila niso oddali.
Kos: Predlog zakona je neumen
Kos je še dejal, da komisije doslej še nihče ni povprašal za mnenje o Jelinčičevem predlogu novele zakona o preprečevanju korupcije. To pa po njegovem mnenju zato, ker je najlažje v proceduro vložiti zakon, ki je neumen, in potem trmasto vztrajati na tem, da bo ta zakon sprejet, ker pač
izkoristiš večino, ki jo imaš v parlamentu. Po Kosovem mnenju je tako omenjeni predlog zakona med najbolj neumnimi, kar jih je videl v svoji karieri, a tudi to je, kot pravi, čar demokracije.
Sicer pa bo čas pokazal, katera komisija, obstoječa ali tista, ki bo ustanovljena z novim zakonom, bo bolj učinkovita pri preprečevanju korupcije, je še dejal.
Tanko: Nekonsistentnost odločitev komisije

Zakon o preprečevanju korupcije se je izkazal za slepilo, meni vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. S sprejetjem zakona in ustanovitvijo komisije sta LDS in SD skušali le prikriti korupcijske zgodbe iz preteklosti, je dejal na novinarski konferenci.
Tanko je kritiziral delovanje Kosove komisije, ki se
je po njegovi oceni v celoti usmerila na nepoklicne lokalne
funkcionarje, s čimer skuša po njegovem prepričanju prikriti sume
velikih koruptivnih ravnanj v nekaterih mestnih okoljih, kot je Mestna
občina Ljubljana, in na drugih ravneh države.
Obstoječi zakon ne daje nobenih orodij za ukrepanje in ne zagotavlja učinkov, meni Tanko. Kosovi komisiji pa očita tudi nekonsistentnost odločitev. Kot primer je navedel društvo Ključ, v katerem je po njegovih besedah Kos solastnik in član poslovodnega organa. Društvo ima po Tankovih besedah poseben status in ne sme poslovati samo s Kosovo komisijo, čeprav večino dohodkov ustvari na osnovi pogodb z nekaterimi ministrstvi. Skoraj 700 različnih družb, ki jih vodijo nepoklicni funkcionarji, pa ne sme poslovati s celotnim javnim sektorjem.