Začeli s kmetijskimi subvencijami

Letošnja kmetijska subvencijska kampanja je stekla. Kmetje lahko tako od danes pa vse do 15. maja - zamudniki še 25 dni po preteku roka - oddajajo zbirne vloge za kmetijska sredstva. Kakšnih posebnih težav za zdaj na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ne beležijo, tudi aplikacija za vnos podatkov deluje po pričakovanjih, je pojasnila vodja oddelka za odnose z javnostmi na agenciji Maja Rakič.

Zbirne vloge in določene zahtevke je tudi letos treba obvezno izpolniti elektronsko, kar lahko kmetje storijo na lokacijah kmetijske svetovalne službe, po novem pa lahko vloge oddajo tudi preko interneta z elektronskim podpisom.

Letošnje zbiranje vlog prinaša nekatere novosti, saj Slovenija uvaja reformo skupne evropske kmetijske politike na področju neposrednih plačil, in sicer po kombiniranem modelu, ki pomeni kombinacijo med regionalnimi in proizvodno vezanimi plačili.

Sindikat nezadovoljen s politiko subvencij

Sindikat kmetov Slovenije ni zadovoljen z zniževanjem sredstev za nekatere ukrepe kmetijsko-okoljskega programa in za območja z omejenimi dejavniki ter se sprašuje, ali ne bo nadaljevanje obveznosti okoljskega programa za zadnji dve leti v novem programu v obdobju 2007-2013 ogrozilo celovite izvedbe slednjega.

V sindikatu se bojijo, da bo nadaljevanje izplačevanja obveznosti iz slovenskega kmetijskega okoljskega programa (SKOP) za obdobje 2004-2006 v prvih dveh letih novega kmetijsko-okoljskega programa (KOP) za obdobje 2007-2013 lahko ogrozilo KOP v njegovih zadnjih dveh letih. Sindikat poziva kmete, naj najprej dobijo zagotovilo, da bo KOP res trajal pet let, počakajo, da bodo pripravljeni osnutki pogodb, in se šele nato odločijo za prehod iz SKOP na KOP, je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič.

Po izračunih sindikata nove uredbe zmanjšujejo pomoč za območja z omejenimi rabami za 3,36 milijona evrov na letni ravni, in sicer za 0,50 do 16,30 evra na hektar. Poleg tega je v ta sklop dodanih še 15.000 hektarjev vinogradov, ki so po novem v območjih omejene rabe, in 10.000 hektarjev teh območij, ki se doslej niso uveljavljala.

Kot je povedal tajnik sindikata Jernej Redek, je bilo v lanskem letu na področju kmetijskih okoljskih ukrepov za 55,7 milijona evrov zahtevkov, izplačanih pa je bilo slabih 50 milijonov evrov. V novem obdobju je na letni ravni za SKOP in KOP predvideno 42,8 milijona evrov.

Žvegliču se zdi zniževanje sredstev za omejene dejavnike - npr. za kmetije, ki imajo več kot 100 hektarjev površin, za površine nad 100 hektarjev za polovico - nesprejemljivo. Drugače je, pravi, pri ukrepih okoljskih programov, ki so nadstandard in se kmet odloči, ali bo za ta denar ukrepe izvajal.

Podpredsednica sindikata Metka Pirš je opozorila, da najnovejši predlog uredbe o programu razvoja podeželja v obdobju 2007-2013 še vedno predvideva zamik izplačila za dve leti, medtem ko uradni predlog programa razvoja podeželja za 2007-2013, ki je šel v Bruselj, opredeljuje, da se podpore izplačujejo v tekočem letu. Iz virov pri direktoratu za kmetijstvo pri Evropski komisiji so pridobili mnenje, da t.i. n+2 velja kot obveznost EU do države, izplačilo upravičencem pa da je stvar nacionalne zakonodaje.

Plačila za ukrepe okoljskega programa (SKOP in KOP) in območij z omejenimi možnostmi kmetovanja so predvidena za leto 2008. V sindikatu se sprašujejo, kako strokovna je organizacija izplačevanja, če v treh letih ne bo mogoče izplačati pomoči in ali bo država iz Bruslja sposobna pridobiti 80 odstotkov sredstev, ki jih dobi za že izplačano pomoč.