Komisija za preprečevanje korupcije pa je danes sporočila, da "ravnanja uradnih oseb urada za prostorski razvoj ministrstva za okolje in prostor pri sprejemanju državnega lokacijskega načrta za hitro cesto B1 Koper - Izola ustrezajo definiciji korupcije". V omenjenem primeru gre za prepozno izdajo negativnega mnenja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zaradi tega bo trasa hitre ceste posegla na 37 do 40 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, in ne na samo 0,9 hektarja kot je bilo prvotno določeno. Kosa tako skrbi predvsem cena bližnjih zemljišč ob trasi, ki bo zaradi spremembe namembnosti najverjetneje poskočila.
So kršili predpise?

Predstavniki Civilne iniciative Gibanja za Izolo in odbora koprske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so predstavili po njihovih besedah nove kršitve predpisov s strani državnih organov v postopku razlastninjenja lastnikov zaščitenih kmetijskih zemljišč, na katerih bi po državnem lokacijskem načrtu potekala izgradnja hitre ceste B1 med Koprom in Izolo čez dolino Pivol.
Predsednik odbora koprske izpostave KGZS Jožef Horvat je povedal, da so določene državne inštitucije kršile zakonodajo pri potrjevanju in izdaji odločbe o parcelaciji in razlastninjenju. Glede na to, da je eden od lastnikov spornih zemljišč Valter Božič medtem na novogoriško upravno sodišče vložil tožbo, sodišče pa o tem še ni odločalo, odločba ne more biti pravnomočna.
Koprska območna geodetska uprava je po besedah Horvata že 13. januarja lani izdala odločbo o parcelaciji lastnikov spornih kmetijskih zemljišč, odločba o parcelaciji kmetije pa naj bi bila dokončna in pravnomočna 3. februarja lani. Ker se je Božič medtem že pravočasno pritožil na upravno sodišče, pa odločba po Horvatovih besedah še ni pravnomočna. Z Družbe za državne ceste (DDC) naj bi po njegovih besedah 17. novembra lani poslali na državno pravobranilstvo fotokopijo lažne overitve samo zadnje strani odločbe, češ da je odločba pravnomočna.
To naj bi bilo v nasprotju z zakonom o ureditvi določenih vprašanj gradnje avtocest, ki predvideva, da se razlastitveni postopek začne šele osem mesecev po pravnomočnosti aktov. Že februarja izdano potrdilo o pravnomočnosti od geodetske uprave pa naj bi bil dokaz zavestne kršitve zakona o upravnem postopku. Ko je ministrstvo za okolje in prostor Božiču avgusta lani zavrnilo pritožbo, je bila z njegove strani že vložena tožba tudi na novogoriško upravno sodišče, ki zadevo še obravnava.
Upravna enota (UE) Izola naj bi 14. februarja letos izdala odločbo o začetku postopka o razlastninjenju. Skupno gre za 37 hektarjev kmetijskih zemljišč, Božič pa bi bil oškodovan za tri hektarje kmetijskega zemljišča. Državni pravobranilec je zahteval hitri postopek, UE Izola pa se je odločila za redni postopek.
Kot je razložil Horvat, v primeru hitrega postopka pritožba ne zadrži izvršitve. Božič se je nato ponovno pritožil na UE Izola, češ da je odločba preuranjena in da odločba geodetske uprave ni pravnomočna. Horvat pa je 5. marca letos podal prijavo tudi na upravno inšpekcijo, od katere pričakuje, da bo zaradi nepravnomočnosti odločbe postopek ustavila.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.