
Slovenski premier Janez Janša je na uradnem obisku v Grčiji potrdil odlične dvostranske odnose med državama po 15 letih diplomatskih odnosov, hkrati pa se je zavzel za okrepitev gospodarskega sodelovanja, ki je dokaj skromno. Z grškim gostiteljem, premierjem Kostasom Karamanlisom sta se zavzela tudi za okrepljeno sodelovanje na Zahodnem Balkanu, pri čemer pa sta se dotaknila tudi vprašanja stabilnosti regije in statusa Kosova.
Slovenski premier je v Atene prišel predvsem krepiti gospodarske stike, pri čemer ga je spremljalo tudi več kot 70 slovenskih podjetnikov. Krepitvi grško-slovenskih stikov je bila prvi dan dvodnevnega premierjevega obiska namenjena tudi poslovna konferenca pod naslovom Slovenija - vaša nova partnerica v evro coni, ki se jo je udeležilo okoli 130 grških poslovnežev. Vzpodbujanju gospodarskih stikov pa so namenjeni tudi Slovenski dnevi v Atenah, največji promocijski dogodek Slovenije v Grčiji, ki bo potekal do nedelje, 29. aprila. Gre za največjo gospodarsko, kulturno, kulinarično in turistično promocijo Slovenije v Grčiji.
Trgovinski trendi pozitivni
Premierja sta se zato zavzela za večjo uravnoteženost menjave med državama, pri tem pa je Janša izpostavil predvsem interes po okrepitvi transportnih povezav, zlasti iz Luke Koper in Aerodroma Ljubljana.
Gospodarskemu sodelovanju oziroma načinom za njegovo okrepitev sta se na pogovorih na štiri oči posvetila tudi oba premierja. Kot sta ocenila, je sedanja trgovinska menjava sicer skromna, vendar pa so trendi pozitivni. "Politika ustvarja pogoje, gospodarstveniki pa konkretne posle," je poudaril Janša.
V ta namen sta ministra za zunanje zadeve Dimitrij Rupel in za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki spremljata premierja, podpisala tri sporazume o sodelovanju. Gre za memorandume o sodelovanju na področju hidrografije, o sodelovanju na področju turizma ter o sodelovanju v okviru atenskega večnacionalnega koordinacijskega centra za pomorski transport.
Vizjak s kolegom o borzi za trgovanje z električno energijo
Janša in Karamanlis sta se na skoraj enournih pogovorih zavzela tudi za okrepljeno gospodarsko sodelovanje na Zahodnem Balkanu, kjer je Grčija najpomembnejši gospodarski akter, Slovenija pa je prav tako med pomembnejšimi. Kot je pojasnil Vizjak, je glavna skupna točka tovrstnega slovensko-grškega sodelovanja razvijanje trga z električno energijo.
Pri tem se je Vizjak na pogovorih z grškim kolegom Georgiosom Alogoskufisom zavzel za uveljavitev slovenskega Borzena - borze za trgovanje z električno energijo - kot regionalne borze na območju Zahodnega Balkana. Z grškim kolegom sta se sicer zavzela tudi za okrepljeno sodelovanje med Luko Koper in grškimi pristanišči, minister Vizjak pa je predlagal tudi vzpostavitev redne letalske linije med Ljubljano in Atenami, ki bi vzpostavila večjo uravnoteženost turističnih tokov.
Beseda tekla tudi o Kosovu

Skupno sodelovanje v regiji pa po besedah Janše in Karamnlisa predstavlja priložnost tudi za izboljšanje miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu. Pri tem sta podprla načrt za rešitev vprašanja statusa Kosova, ki ga je predstavil posebni odposlanec Združenih narodov Martti Ahtisaari. Janša je ob tem pristavil, da je predlog Ahtisarija "korak v pravo smer", a ga bo treba še uravnotežiti, ker očitno ni mogoče predlagati rešitve, ki bi zadovoljila obe strani. Karamanlis pa je pristavil, da bi bilo potrebno rešitev za to vprašanje najti tudi v okviru Evropske unije.
Kot sta poudarila, je evropska perspektiva za Zahodni Balkan edina prava rešitev za to regijo, pri tem pa sta podprla tudi politiko odprtih vrat pri širitvi EU. Kot je dejal Janša, podpirata vključitev v EU za vse države, ki so med Slovenijo in Grčijo, vendar pa morajo kandidatke za to najprej izpolniti zahtevane pogoje. Sta pa poudarila, da nadaljnja širitev EU ne bo možna, dokler ne bo sprejet dogovor o institucionalni prenovi povezave. Pri tem sta izrazila pričakovanje, da bo časovnica v zvezi s tem določena že na junijskem vrhu EU v Nemčiji.
Kot sta še poudarila premierja, se večje možnosti gospodarskega sodelovanja odpirajo tudi ob dejstvu, da je Slovenija članica EU, od 1. januarja letos pa tudi članica evroobmočja. Ob tem sta izpostavila, da mineva 15 let od navezave diplomatskih stikov in da je Slovenija aprila 2003 pristopni sporazum k EU podpisala ravno v Atenah.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.