Ivan Gale razkriva podrobnosti in nova imena

Zaradi njegovega položaja namestnika direktorja mu očitajo soodgovornost za morebitne nepravilnosti, na katere opozarja. Zato ga podporniki vlade označujejo za skesanca, za druge pa ni dvoma: kot žvižgač je odkril eno največjih afer pri nas, kjer je marsikdo z besedami domoljubja in pomoči poskušal urejati posle za svoje bližnje ali strankarske prijatelje. Ivan Gale deluje kot človek, ki se je znašel v stiski zaradi surovega, domačijskega mešetarjenja in je imel vsega dovolj. Z elektronskimi poštami dokazuje, da je opozarjal na nepravilnosti in da je medije izbral zato, da bi se takšna praksa končala. Zaradi njegovih razkritij je v več slovenskih mestih ljudem prekipelo in kljub prepovedi zbiranja so protesti proti vladi vse številnejši. To je prvi del intervjuja, kjer Ivan Gale odgovarja najbolj poglobljeno doslej – za odgovore si je vzel več dni časa, svoji "paragrafarski" maniri pa odgovore podkrepil s citiranjem zakonov in shranjenimi sporočili, čemur se težko oporeka. Na blagovne rezerve sta pisali tudi žena predsednika vlade Urška Bačovnik Janša pa Alenka Jeraj, klicali so tudi ostali s stranke ali bližine SDS, Roman Končar, Franc Breznik, Ivan Jordan. V nadaljevanjih pa bomo pogovor z Galetom postavili še v kontekst naših raziskovalnih zgodb.

Zakaj ste se odločili izpostaviti, razkrinkati odločevalce, posrednike, kaj je pravzaprav vaš glavni namen?

Odločitev, da se izpostavim, je bila v prvi vrsti posledica groženj in hudih obtožb takratnemu direktorju Zakrajšku s strani ministra Počivalška, posredno pa tudi meni in ostalim sodelavcem Zavoda.  Dodatno sem želel opozoriti na zlorabo pooblastil s strani nosilcev izvršilne oblasti in predstaviti javnosti sistemsko korupcijo kot enega največjih problemov sodobne družbe.

Ustvarila se je Facebook skupina vaših podpornikov, "Skupina podpore Ivanu Galetu", več kot 66 tisoč članov ima. Kako to komentirate,  kaj jim sporočate in kako komentirate več tisoč kolesarjev, protestnikov v vašo podporo? Kako se bo zadeva po vaše končala?

Priznam, da nisem pričakoval takšnih razsežnosti. Seveda se človek dobro počuti, ko vidi, da ni osamljen v svojih prizadevanjih. Sem se eni izmed ustanoviteljic skupine preko FB zahvalil za ves trud. To sem storil šele po nekaj dneh, ko je bila skupina ustanovljena. 

Skupina je nastala brez vsakršne moje podpore, tudi ne poznam nikogar od ustanoviteljev. Ko sem videl tisto prvo vožnjo in ploskanje skupine pred stavbo RTV, me je to močno ganilo, priznam. Sem se pa od dogodkov distanciral, da ne bi bil sokriv za kršenje vladnih ukrepov. Sem pač "paragrafar". Sam sem pričakoval, da bodo odgovorni odstopili s funkcij in prepustili prostor drugim, bolj poštenim. Izjemno sem razočaran tudi nad predsednikom vlade, ki je ministru Počivalšku stopil v bran. To veliko pove o njem. Ravno zaradi njegove podpore ministru Počivalšku pričakujem, da se bo zadeva končala s padcem trenutne vlade, ker si je Slovenija ne zasluži.

Kdo je bil odgovoren za naročilo zaščitne opreme pred krizo? Takratni ministri Šabeder, Erjavec, Počivalšek ali prejšnji predsednik vlade Marjan Šarec?

Vlada RS sprejme 5-letni program blagovnih rezerv. Zavod je imel na Zalogi vse, kar je bilo od njega zahtevano v skladu s 5-letnim in letnim planom. Letni program sprejme upravni odbor Zavoda. Osnova je 5-letni program vlade.

Minister se rad pohvali, da je Vlada RS njega zadolžila za izvedbo nabav zaščitnih sredstev. Jaz takega dokumenta nisem videl. Vlada RS je zadolžila Zavod. Če bi minister resnično želel prevzeti odgovornost za nabave, bi lahko MGRT nabavljal zaščitna sredstva, pa jih ni.

Kdo bi moral skrbeti, da so v skladiščih maske in zaščitna oprema?

Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/20 – ZIUZEOP) v 1. alineji 5. člena določa Naloge Republike Slovenije na področju varstva pred nalezljivimi boleznimi, izvajajo jih ministrstvo, pristojno za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo v skladu z Zakonom o 

zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št.9/92), v primeru naravnih in drugih nesreč ter v vojni pa tudi organi in enote za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s posebnim zakonom. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg) v 12. alineji 102. člena določa, da Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje oblikuje in vzdržuje državne rezerve materialnih sredstev za primer naravnih in drugih nesreč. Zavod je imel nekaj zaščitnih sredstev pred razglasitvijo epidemije, 100-odstotno vse, kar mu je bilo naloženo po planih. Sredstva je sprostil, nadomestiti pa jih mora do 31. 12. 2020.

Kdo je prej dajal soglasja, za druge stvari, pred krizo?

Drugi odstavek 17. člena Zakona o blagovnih rezervah določa: "K izbiri proizvajalcev oziroma predelovalcev in trgovcev in k pogodbam z njimi mora zavod pridobiti soglasje ministra, pristojnega za preskrbo."

Zavod k pogodbam k izbiri dobaviteljev, trgovcev vedno pridobi soglasje ministra oz. njegovega pooblaščenca.

Torej je bilo vselej soglasje MGRT ali ne?

Seveda. Tudi o tem je minister Počivalšek lahkotno lagal.

Kako pa so tekli postopki, ko je nastopila epidemija, ko je primanjkovalo vsega, opreme, kadra, informacij in še česa?

Naj najprej rečem, da smo bili na Zavodu izredno neprijetno presenečeni, ko smo izvedeli, da se bodo nabave vodile preko Zavoda. Prejšnja vlada je zadolžila MZ. Kdo pri zdravi pameti bi Zavod za blagovne rezerve zadolžil za izvedbo najpomembnejšega javnega naročila v zgodovini RS. Zavod nima znanja s področja zaščitnih sredstev. Takoj v začetku smo bili soočeni z okužbami s koronavirusom pri sodelavcih. Nismo vedeli, ali naj upoštevamo navodila in gremo domov, ali naj delamo dalje. 

V začetku smo vedeli samo to, da bomo postopke vodili po postopku s pogajanji brez predhodne objave iz razlogov nujnosti. Poleg tega nas je Vlada RS zadolžila še za nabavo živil v vrednosti skoraj 30 milijonov EUR. Spet v nasprotju s predpisi – za interventne odkupe imamo AKTRP (Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja op. a.). Od pristojnih nas ni noben poslušal. Pustili so nas gole in bose na začetku. Imeli smo v nekaj vrsticah napisanih nekaj standardov, ki smo jih sami pripravili po sestankih z drugimi institucijami še pred razglasitvijo epidemije. Potem sta kmalu prišli na Zavod gospa Potočnik in gospa Godec, nato še dve sodelavki z UKC (na Zavodu sta bili samo enkrat), da bi nam pomagali z vidika stroke. Bilo je izjemno težko in naporno obdobje. Godčeva je v zadnji oddaje Tarča povedala, da je bilo veliko vpitja. Najbolj sta vpili prav Godčeva in Potočnikova. Občasno pa tudi takratni direktor Zakrajšek zaradi vseh pritiskov. Nismo imeli uradno potrjenih potreb, Godčeva je poslala neko tabelo, Zavod je kasneje kupoval tudi stvari, ki jih sploh ni bilo na njej. Tudi kasneje smo večkrat prosili za podatke, pa smo jih potem prejeli šele po nekaj tednih (takrat smo ugotovili, da imamo npr. FFP2 mask naročenih za 1,5 leta lombardijskega scenarija). Ne vem, zakaj se ni aktiviralo številnih dobrih javnonaročniških služb po ministrstvih in zdravstvenih ustanovah – so imele vse čas za delo, vsaj po mojem mnenju. Pa bi vsaka pokrivala en tip zaščitnih sredstev, pa bi bilo. Ampak ne. S tem bi se izgubil "nadzor" nad postopki nabave.

Ali je direktor Zakrajšek delal od doma ali ne, je bil po 20.marcu ves čas na bolniški?

Zakrajšek je šel po ugotovljeni okužbi v samoizolacijo in je delo opravljal od doma. Od 14. 4. 2020 pa je na bolniški, vsaj tako je on rekel. Menda je še vedno na bolniški.

Ali ste se vsi uslužbenci blagovnih rezerv testirali, ste se tudi vi?

Ne, niso bili testirani vsi uslužbenci, ampak tisti, ki smo bili na Zavodu v bližnjih stikih z obolelimi in trije skladiščniki. Mislim, da je bilo testiranih približno 20 zaposlenih, natančnega podatka pa nimam.

Sam se bil testiran v soboto, 21. 3. 2020. Sem bil prepričan, da bom okužen, saj sem imel v tistih dneh vročino in boleče grlo. Test je bil negativen. Sem bil pa kasneje še enkrat bolan s povišano temperaturo, ampak nisem šel na test.

Koliko ljudi je takrat delalo, kako ste komunicirali z direktorjem, sploh ko je bil odsoten?

Na zaščitnih sredstvih je z Zavoda zelo aktivno delalo 10 ljudi. Od doma pa so seveda pomagali tudi v finančni službi. Potem je bil še živilski del, ki smo ga tudi pokrivali bolj ali manj isti ljudje.

Ko je bil direktor odsoten, smo z njim komunicirali po telefonu in prek mailov. So ga pa klicali in pisali tudi seveda od drugod, saj je bil direktor Zavoda, je pomagal, kolikor je lahko. Ni pa imel veliko informacij oz. ni imel vseh informacij in smo potem vstopili tisti na Zavodu, ki smo bili na upravi Zavoda.

Ali res niste zmogli in je bila medresorska skupina v pomoč  –  ali pa je bila v pomoč bolj prijateljem tistih, ki so klicali na Zavod?

Prve dni so se usule ponudbe. Postalo je neobvladljivo, še posebej, ker smo omejili prisotnost števila sodelavcev na Zavodu. Nismo imeli jasnih usmeritev. Bilo je bolj v smislu, kupujte, kar se kupiti da.  Kako pa naj bi vedeli, kaj vse se potrebuje. Mislim, da so tudi bolnišnice potem vse pričakovale od nas, tudi stvari, ki bi jih morale same nabavljati neodvisno od epidemije. Potem se je začelo govoriti o pol milijarde evrov za nabave. In to naj bi Zavod zmogel z 10 ljudmi.

Izpostavlja se vprašanje, zakaj se je Zavodu, ki nima potrebnega strokovnega znanja glede nakupa vrste in potrebnega obsega zaščitne opreme v primeru izbruha epidemije, v nasprotju z zakonodajo naložila naloga nabave zaščitnih sredstev na nacionalni ravni, če obstoječa zakonodaja brez dvoma jasno določa, kdo je pristojen za zaščito prebivalstva v primeru razglašene epidemije. Prav tako pa Zavod nima ustreznih kadrovskih kapacitet in izobrazbene strukture zaposlenih za obvladovanje tako obsežnega projekta. Jaz sem kot vodja splošne službe, ki pokriva tudi kadre, jemal vse skupaj, kot da hočejo uničiti vse zaposlene na Zavodu, posebej tiste, ki smo kljub ugotovljenim okužbam pri sodelavcih še vedno prihajali na sedež Zavoda. Pa smo vajeni delati. 

Od 16. 3. 2020 do 20. 3. 2020 je Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve prejemal in v celoti obravnaval ponudbe za dobavo zaščitne opreme po zgoraj navedenem postopku. Pri obravnavi posamezne ponudbe sta bila bistvena rok dobave, ki je moral biti zaradi razglasitve epidemije in ustreznih ukrepov za njeno zajezitev in ustrezno obvladovanje čim krajši, ter cena, ki je morala biti v tržnih okvirjih.

Zaradi stanja trga zaščitne opreme, strmega povečevanju števila obolelih in umrlih zaradi okužbe s covidom-19 tako v Sloveniji in tujini ter vse bolj naraščajoče potrebe po zaščitni opremi v Sloveniji je bil Zavod po začetnih poskusih pogajanj soočen z dejstvom, da nima možnosti vplivati na vrednost ponudbe. Vsekakor pa je Zavod vztrajal pri rokih dobave, ki jih je zahtevala dana situacija. Zavod je tako vsem ponudnikom pričakovane zaščitne opreme posredoval v podpis tipske pogodbe, katerih bistvena sestavina je tudi rok dobave. Nekateri ponudniki so naknadno odstopili od ponudbe, ker so ugotovili, da pogodbe ne bodo mogli pravočasno izpolniti oziroma dobaviti pričakovane zaščitne opreme, ali pa so sklenili pogodbo, niso je pa realizirali v dogovorjenem roku in je pogodba prenehala.

Dne 20. 3. 2020 se je v dogovoru z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) vse ponudbe poslalo oziroma posredovalo na  MGRT, in sicer na naslov maske.mgrt@gov.si, kjer so pregledali strokovno ustreznost ponudb in te tudi varnostno preverili. Dne 23. 3. 2020 je v skladu z dogovorom MGRT in Ministrstvom za obrambo to funkcijo prevzela Uprava za Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), in sicer prek elektronskega naslova ponudbe@urszr.si, kar pa je imelo za posledico izgubo pregleda nad ponudbami in postopkom njihovega vrednotenja ter izbire. Zavod je izgubil možnost pregleda, vrednotenja in izbire ponudb, ki sta ga prevzela MGRT in URSZR, brez da bi prevzeli tudi odgovornost, Zavodu pa so preostali le priprava in podpis pogodb s ponudniki, ki so jih izbrali drugi, ter seveda odgovornost. Pomoč, za katero smo prosili, nam je bila ponujena popolnoma neustrezno oziroma naša nezmožnost je bila izkoriščena za interese posameznikov, saj sta ustvarjena situacija in nepregledno drobljenje procesa javnega naročanja po različnih organih povzročila nepreglednost in nezmožnost celovitega pregleda nad situacijo ter ugodne razmere za netransparentno delovanje. 

Preko gospoda Terčeta in nekaterih drugih zaposlenih na MGRT, MORS in URSZR sem izvedel, da se je med MGRT in MORS bil pravi boj, kdo bo imel nadzor nad pregledovanjem ponudb.

Vlada RS je 24. 3. 2020 imenovala Medresorsko delovno skupino. Ko sem ga jaz prvič videl, sem si rekel, da tole bo pa spet ena polomija. V njej  ni bilo predstavnikov stroke. Zato je ta medresorska skupina ustanovila znotraj sebe še eno strokovno skupino za pregled ponudb, kar je samo še dodatno zameglilo, kdo o čem odloča v postopkih nabave. Kdo vse je bil v tej skupini, pa ne vem. Vem pa, da jih je bilo premalo za pregledovanje ponudb, medresorska skupina pa ni storila ničesar, da bi jim ponudila dodatno pomoč. Lahko bi samo pomagali pri administrativnih opravilih ali karkoli. Naloge medresorske skupine so bile izključno: sprejem in pregled posameznih ponudb zaščitne opreme; vrednotenje zaščitne opreme v smislu izpolnjevanja tehničnih standardov; posredovanje ponudb zaščitne opreme, ki izpolnjuje zahtevane pogoje, Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve v nadaljnji postopek izvedbe javnega naročila in sklenitve pogodb.

Medresorska skupina pa je to pristojnost prenesla na neko manjšo skupino (so bili po moje preobremenjeni vsi v njej), sama pa se je potem ukvarjala z vsem mogočim in prekoračila svoja pooblastila. Svoje osnovne naloge pa seveda ni izpolnila, kar je sramota zanje in za Vlado RS. Sem poslušal, da se več kot 40 odstotkov ponudb ni dalo pregledati. Ja, pa naj bi dali več ljudi na pregledovanje. To ne more biti izgovor. Kakšen ključ pa je imela medresorska skupina za pregledovanje ponudb, pa ne vem še do danes. Tudi sami niso sposobni sproducirati ničesar konkretnega, kar veliko pove. Se je pa sej skupine v imenu Zavoda udeleževal gospod Terče, kjer pa se je prepiral z ostalimi, predvsem s predsednikom Damijanom Jaklinom. Večkrat je tudi lagal na seji. Sam sem bil zgolj na eni izmed sej, ker me je tja poslal Terče. Bil sem napaden s strani gospoda Jaklina in tudi ostalih glede vzpostavitve zračnega mostu s Čingdaom. Terče je lagal, da imamo na Zavodu že sklenjeno pogodb s špediterjem in še nekatere druge stvari.  Ko me je Jaklin zagledal in videl, da ni Terčeta, je znorel in klical ministra Počivalška in državnega sekretarja Cantaruttija, da mora Terče takoj priti na sejo. Če je minister Počivalšek govoril, da Terče ni imel nobene pomembnejše vloge, ne vem, zakaj so ga imeli vsi zunanji za šefa vsega na Zavodu. Minister Počivalšek je imenoval svojo projektno skupino samo dan kasneje, ko je bila ustanovljena medresorska skupina. Minister Počivalšek mi je večkrat rekel, da je ustanovitev skupine pogojeval premier Janez Janša in da bi bil v nasprotnem primeru takratni direktor Zakrajšek zamenjan. 

Zavod ni vedel, kakšne so bile cene vseh ponudnikov, ki jih medresorska skupina ni pregledala. Nismo vedeli, kakšne so neke orientacijske cene preteklega dne, tedna ... Podatkov ni prejemal. Seznanjen je bil samo s tistimi ponudbami, ki nam jih je medresorska skupina posredovala kot ustrezne.

Kakšno pa je bilo moje mnenje glede MDS, mogoče najbolje povzame elektronsko sporočilo z dne 6. 4. 2020, ki sem ga poslal nekaterim sodelavcem.

Kdaj so se začeli neposredni pritiski in kdaj ste ugotovili, da je nekaj sumljivega?

 Takoj prve dni. Kasneje s prihodom gospoda Terčeta pa sploh.

Kateri posli so se vam zdeli najbolj sumljivi?

V začetku vsi z ventilatorji, najbolj Geneplanet, potem Dobnik Trade, Acron, Pečečnik, Medicop, Inovatio, Cross Continental, Hmezad-TMT ... To že v času sklepanja. Vendar robe ni bilo, signali za sklepanje pa so na začetku prihajali iz MGRT in MORS, potem pa smo bili odvisni samo od MDS, ki pa menda ni pregledala zelo velikega števila ponudb. Veliko ponudnikov je klicalo, zakaj se njihova ponudba ne sprejme, ker imajo konkurenčne cene in vsa dokazila. Mi nismo mogli nič, kot to posredovati naprej in prositi za pomoč.  Pa prevoz Trade Air iz mesta Čingdao.  

Danes sem še malo preletel sporočila. V času od razglasitve epidemije do nastopa bolniške sem prejel približno 4000 mailov in jih 2000 poslal. Dva vikenda sem tudi splošen naslov info@dbr.si pokrival in poslal verjetno nekaj sto mailov tudi od tam. Sem pa zasledil tudi naslednji mail:

Gospa Bačovnik Janša je takrat posredovala za sklenitev posla s podjetjem moža predstojnice infekcijskega oddelka v SB Celje. Gospod Miran Blatnik je direktor podjetja Xan-max, s katerim je Zavod sklenil v soboto, 21. 3. 2020, pogodbo (za maske, ščitnike in obleke v višini 9,8 milijona evrov, pogodba pa je bila po javnih podatkih kasneje stornirana, op. a.) Se je takrat zelo mudilo s sklenitvijo, vodja financ Zavoda pa je ostal brez besed, ko je preveril boniteto ponudnika.

 Kdo vse od vplivnežev (poleg javno že znanih) – politikov, drugih funkcionarjev je še klical na ZBR in zahteval sklenitev posla, plačilo avansa?

 Sam vem za SMS Alenke Jeraj (za Inpro iz NM), klical je Roman Končar in govoril z Zakrajškom, ko je bil ta še na Zavodu, vendar ne vem, za koga je lobiral. Bi mogli vprašati Zakrajška. Meni se je zdelo čudno takrat, kdo vse se ukvarja s prodajo zaščitnih sredstev. Klical me je tudi gospod Franc Breznik, pa se ne spomnim, za katerega ponudnika. Večkrat sem govoril z županom Škofljice Ivanom Jordanom, vendar je on dal kontakt na Poljskem, ki bi povezal državo neposredno s kitajskimi proizvajalci. Potem s tem ni bilo nič, najbrž ker ni šlo prek slovenskega podjetja. Ne vem. To je verjetno to, kar sam vem.

Vas je strah? Ali še prejemate grožnje? Morda od konkretnih oseb, ki ste jih izpostavili? So morda grozili tudi vaši družini in zaradi tega razmišljate o konkretnejšem policijskem varovanju?

Določena mera strahu je vedno prisotna. Ampak to sem razčistil pri sebi, še preden sem se izpostavil. Nekaj groženj je bilo. Eno zadevo sem prijavil tudi policiji, ki je na mojem domu sestavila zapisnik in ugotovila, da še niso izpolnjeni znaki katerega od kaznivih dejanj, ter mi svetovala, da naj spremljam dogajanje v zvezi s tem in jih obveščam. Po tem nisem več prijavljal česarkoli, ker bi samo po nepotrebnem obremenjeval policiste. Ne bom poimensko izpostavljal ljudi oz. uporabnikov družbenih omrežij, ki so mi grozili. Ni pa med njimi nobene znane osebnosti. O konkretnejšem varovanju ne razmišljam, o tem naj razmišljajo tisti, ki se na to spoznajo.

 Se bojite, da bi vas kdo ovadil zaradi pogodb, ki ste jih podpisali?

 Kar naj ovajajo. Svoj del odgovornosti bom nosil, če bo treba.