Hrvaško zunanje ministrstvo je danes izročilo novo protestno noto slovenskim diplomatom v Zagrebu zaradi bodeče žice. Kot so izpostavili, je žica "protipravno postavljena na ozemlju Republike Hrvaške, tokrat na prehodni točki Sveti Urban – Kog med hrvaško občino Štrigova in slovensko občino Ormož".
Na ta način je prebivalcem na tem obmejnem območju oviran prehod čez mejo, ki je določen s pravili obmejnega režima v sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), so zapisali na spletni strani hrvaškega zunanjega ministrstva.
Kot so opozorili, se mora Slovenija zavedati, da s takšnimi ravnanji prevzema odgovornost tudi za škodo, ki jo ustvarja prebivalcem obmejnega območja, ko jim ovira njihove pravice.
Kot pozitivno so ocenili odstranjevanje bodeče žice s prehodne mejne točke Prhovec – Godeninci (Kocijan), kar so zahtevali v noti 26. novembra, ko so kot sporno omenili tudi žico na prehodni točki Središče ob Dravi – Trnovec.
Zahtevajo tudi odstranitev žice z vseh preostalih zagrajenih prehodnih mejnih točk, kot tudi odstranitev vse žice, za katero menijo, da je na hrvaškem državnem ozemlju.
Že peta diplomatska nota v enem mesecu
Današnja hrvaška diplomatska nota je že peta v preteklem mesecu dni. V prejšnjih so tudi opozarjali, da je slovenska bodeča žica postavljena na območjih nekaterih hrvaških katastrskih občin ob reki Sotli.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić pa je danes med drugim pozdravila predlog nekaterih slovenskih nevladnih organizacij in javnih oseb za oceno ustavnosti postavitve žičnate ograje ob meji s Hrvaško.
"Vsa čast! Me veseli, da se je to končno zgodilo," je izjavila Pusićeva. Dodala je, da bi se tudi ona podobno obnašala, če bi še naprej opravljala naloge univerzitetne profesorice, medtem ko je kot vodja hrvaške diplomacije odgovorna, da žice ne bi začela postavljati še Hrvaška. Ponovila je, da žica ne rešuje problema, ampak kvečjemu škodi slovenski družbi.
V Beli krajini dvomijo o ustavnosti postavitve obmejne ograje
Člani civilne pobude, ki nasprotujejo postavitvi žične ograje z rezili na obmejnem območju Pokolpja, so na metliškem kopališču danes predstavili zahtevo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje. S predlogom, da jo vloži na ustavno sodišče, so jo naslovili na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Ta pa bo stališče lahko podala po preučitvi pobude.
Predstavnik pobudnikov in direktor črnomaljskega Razvojno-izobraževalnega centra Peter Črnič je v sporočilu za javnost zapisal, da so se Stanko Štrajn, Violeta Tomić, Matjaž Hanžek, Dušan Plut, Božidar Flajšman in on odločili vložiti pobudo za ustavno presojo zakona o nadzoru državne meje, ki vladi omogoča postavitev žične ograje ob Kolpi. Menijo namreč, da ograjevanje države pomeni omejevanje pravice do svobode gibanja in lastninske pravice ter odvzem pravice do uživanja vodnega javnega dobrega, kar pomeni tudi kršitev ustave in zakona o vodah.
Ožičenje Kolpe bo po njihovem mnenju v Beli krajini, ki je eno najmanj razvitih slovenskih območij s približno 20-odstotno brezposelnostjo, hkrati pa jo tare slaba prometna povezanost z drugimi deli države, pustilo ekološke, gospodarske in socialne posledice.
Po besedah Pluta se je prometni in razvojni izolaciji zaradi zastarelega prometnega omrežja in lekarniško pretehtanih, pičlih ter usihajočih državnih razvojnih spodbud pridružila še žična izolacija ob Kolpi. Nesposobnosti EU za celostno, humano reševanje begunske krize pa se je ob kršenju ustave in na račun lokalnega prebivalstva ter okolja pridružila še slovenska vlada, je še opozoril Plut.
Pobudniki hkrati z gospodarskim pomenom Kolpe, ki bo sesutju belokranjskega gospodarstva s turizmom večjemu delu tamkajšnjih prebivalcev omogoča preživetje, poudarjajo tudi simbolni te mejne reke.
Flajšman je tako izpostavil, da je Kolpa vedno združevala in ne ločevala in hkrati podčrtal, da gre pri postavljanju ograje in krepitvi občutka lažne varnosti tudi za krhanje dobrososedskih odnosov, ogrožanje turizma in povzročanja trpljenja divjadi, so še sporočili pobudniki.
'Orbanizacija slovenske politike'
Slovenska odločitev o postavitvi žičnate ograje z ostrimi ploščicami ob meji s Hrvaško je sprejeta zelo premišljeno in z zelo jasnim namenom, ocenjuje danes hrvaški Novi list. Napoveduje, da bo Slovenija postavila ograjo na celotni meji s Hrvaško. Časnik poroča tudi o ogorčenosti prebivalcev Reke zaradi žice na bližnjih mejnih prehodih s Slovenijo.
"Edini cilj 'orbanizacije' slovenske politike glede begunske krize je bil pokazati, da je Slovenija zmožna vrniti red na svojo mejo, tudi s pomočjo bodeče žice, ter da izpolnjuje vse svoje obveznosti iz članstva v schengenskem območju, kot je pravilna registracija beguncev," piše reški časnik.
Omenja, da je bila odločitev o žici sprejeta, potem ko so slovenske oblasti na začetku begunske krize dajale vtis, da so popolnoma presenečene in šokirane. To so po oceni časnika potrdili tudi prvi ukrepi, kot je bilo pošiljanje vojakov na mejo, kot da je izredno stanje v državi.
Premier Miro Cerar je pojasnil postavljanje tehničnih ovir, kot slovenske oblasti imenujejo žico, s preprečevanjem humanitarne katastrofe, čeprav ravno žice in ograje peljejo proti humanitarni katastrofi. O končnem cilju ni dvoma – žica je le uvod v delno ali popolno zapiranje meje. Slovenske oblasti so že nekajkrat pokazale, da so pripravljene tudi na ta korak, dodaja časnik.
Kot izpostavlja, imajo informacije, da bo Slovenija postavila žico ob celotni meji s Hrvaško od Mure na severovzhodu do Piranskega zaliva na jugozahodu. "Verjamemo, da je žica med dvema članicama EU škandalozna, nepotrebna, nehumana in absurdna ter povzroča ogorčenje in zahteva protest, ne glede na to, ali je ograja postavljena na slovenskem ali hrvaškem ozemlju," meni avtor, ki navaja tudi primere slovenskih peticij in protestov proti žici ob meji.
Časnik v ločenem prispevku predvaja tudi izjave hrvaških politikov in saborskih poslancev z Reke in Pulja, ki ostro nasprotujejo postavljanju slovenske žice ob meji s Hrvaško.
Nezadovoljni so tudi prebivalci s hrvaške strani meje, potem ko so slovenski vojaki v četrtek začeli postavljati žico tudi ob mejnih prehodih Jelšane in Starod. Za časnik so ocenili, da je žica nesmiselna, ker ni enega samega razloga, da bi jo postavili na tem delu meje, kjer so vezi med ljudmi, ki živijo z obe strani meje, močno prepletene.
Komentator Novega lista je v uvodnem prispevku med drugim ocenil, da si niti italijanski fašisti niso upali "raztrgati" Istre z žico.
Italija bo v Furlanijo-Julijsko krajino poslala 90 vojakov
Italija bo prihodnji teden, morda že v ponedeljek, na območje meje s Slovenijo in Avstrijo v Furlaniji-Julijski krajini napotila 90 vojakov. To je po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa napovedala tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garufi.
Kot navaja Primorski dnevnik na svoji spletni strani, bo 35 vojakov dejavnih pri nekdanjih mejnih prehodih na Tržaškem, prav toliko v Videmski pokrajini, 20 pa na Goriškem.
Garufijeva, ki je tudi vladna komisarka, je za Anso pojasnila, da so ukrepi povezani tako z "nedavnimi mednarodnimi dogodki kot s svetim letom". Poostren nadzor naj ne bi bil povezan samo z migracijskimi tokovi, ampak tudi s terorizmom, čeprav konkretnih in specifičnih groženj zaenkrat ni. Cilj naj bi bil sistematično preverjanje položaja vseh državljanov iz držav zunaj schengenskega območja, predvsem ob vstopu v Italijo.
Občasno bodo policijski organi pregledovali tudi dokumente državljanov iz območja schengna. "Vojaki bodo v sodelovanju z mejno policijo nadzirali obmejni pas in pristanišče, ne bodo ponovno vzpostavili mejnih prehodov," je še dejala prefektinja in poudarila, da so odnosi z varnostnimi organi sosednjih držav odlični.
Avstrija bo ograjo v Špiljah najela
Avstrija bo pleteno žično ograjo, ki jo postavlja na svoji strani mejnega prehoda Špilje, najela, najemnina pa bo za pol leta znašala okoli 330.000 evrov, je danes povedal načelnik policije na avstrijskem Štajerskem Joachim Huber.
Najeli bodo tudi 29 zabojnikov za begunce, tako da bodo stroški za šest mesecev skupaj znašali okoli milijon evrov, je povedal Huber, potem ko so se v medijih pojavile informacije, da naj bi preureditev mejnega prehoda Špilje stala okoli deset milijonov evrov.
V omenjeni milijon sicer niso všteti stroški osebja na mejnem prehodu, saj bo število ljudi odvisno od potreb. Za zdaj prav tako niso znani stroški skenerjev in elektronskih delovnih postaj za policijo v zabojnikih. Dolgoročno je vse odvisno od tega, kakšen bo migracijski val v prihodnje in temu bodo prilagajali načrte, je poudaril načelnik štajerske policije.
Priznal je tudi, da še vedno ni znano, koliko bodo znašale odškodnine lastnikom zemljišč, na katerih bo stala ograja. Doslej je privolitev za njeno postavitev dalo kakih ducat lastnikov, s tremi se bodo šele pogovarjali, le eden je bil doslej izrecno proti. Zaradi tega bo v 3,7 kilometra dolgi ograji okoli osemmetrska luknja, ki jo bodo po navedbah avstrijskega notranjega ministrstva nadzirali s tehničnimi sredstvi.
Notranje ministrstvo na Dunaju je že v četrtek sporočilo, da bo ograja v Špiljah predvidoma postavljena do konca leta.
Avstrijci vse bolj nezadovoljni z obvladovanjem begunske krize
Več kot polovica Avstrijcev podpira ograjo na meji s Slovenijo za boljši nadzor prehoda beguncev, kar dve tretjini pa bi jih raje videlo, da bi Avstrija prenehala sprejemati begunce in migrante, kaže javnomnenjska raziskava inštituta Imas.
Z aktualno politiko avstrijske vlade pri spoprijemanju z begunsko krizo je kar 69 odstotkov vprašanih nezadovoljnih. Predvsem si želijo rešitev na evropski ravni. 56 odstotkov si želi, da bi EU konflikte reševala pri izvoru, torej na samih kriznih žariščih, če je treba, tudi z vojaškimi sredstvi.
Dve tretjini Avstrijcev si tudi želi, da bi Avstrija prenehala sprejemati nove begunce, velika večina – 62 odstotkov – pa jim je v najboljšem primeru pripravljena ponuditi le velike skupne begunske centre. Le štirje odstotki vprašanih so bili pripravljeni vzeti begunce k sebi za tri mesece. 70 odstotkov jih podpira le časovno omejeno pravico do azila. 82 odstotkov pa jih tudi podpira zamisel, da bi Avstrija že na meji izvedla hiter postopek ugotavljanja upravičenosti do azila.
Ljubljana v znamenju shoda za mir
Na Kongresnem trgu v Ljubljani je včeraj popoldne potekal protestni shod za mir in drugačno Evropo, ki ga je pripravila koalicija civilnodružbenih organizacij in gibanj. Udeležilo se ga je vsaj 2000 ljudi, ki so se sprehodili po prestolnici, prisluhnili nagovorom ter se z žvižgi in vzklikanjem zavzeli za Evropo brez meja, žičnatih ograj in vojne.
Udeleženci so s seboj prinesli zastave s simboli njihovih organizacij in številne transparente. Na njih so bila med drugim zapisana gesla Brez meje, brez žice, brezmejne pravice; Stop sovraštvu, zastraševanju, militarizaciji; Enakost ni cilj, je izhodišče; Vojna? Ne v našem imenu; Ne gremo se vaše vojne.
Med bolj prepoznavnimi udeleženci shoda je bilo opaziti nekatere poslance ZL. Poslanec Matjaž Hanžek je dejal, da si želi "Evropo brez vojske, brez ograj", Evropo, ki se bo bolj ukvarjala z literaturo kot s tem, kako bi preprečila ljudem v stiski priti sem. "Želimo si miroljubnih politik, tako naše vlade kot tudi vseh evropskih," je dodala poslanka ZL Violeta Tomić.
Igralec Andrej Rozman Roza je poudaril, da je največ, kar lahko Evropa naredi, to, da sprejme muslimane, ki bežijo pred t. i. Islamsko državo. "Vsak prostovoljec, ki pomaga tem beguncem, naredi milijonkrat več kot ves Nato," je pojasnil.
Udeleženci so se zbrali na Kongresnem trgu, se nato opravili pred poslopje vlade in državnega zbora, pa pred ljubljansko sodno palačo in stavbo državne televizije. Vzklikali so gesla v podporo in dobrodošlico beguncem. Med drugim so skandirali: Ne bomo plačali vaše žice; Meje povsod, svobode nikjer; Žica ni pravica.
Organizatorji shoda so v pozivu na demonstracije navedli, da Evropa drvi v vojno. Tudi slovenska vlada se je vanjo vključila "servilno in brez vprašanj". Sočasno pa na meji s Hrvaško gradi rezalno žico, ki jo straži vojska s policijskimi pooblastili, pišejo. EU in Slovenija po njihovem prepričanju ne potrebujeta politike rezalnih žic in bomb. Prav tako ne potrebujeta klime strahu in terorja. EU in Slovenija potrebujeta mir in drugačno zunanjo, ekonomsko in socialno politiko, ki bo slonela na svobodi in pravicah za vse, dodajajo.
KOMENTARJI (651)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.