Italija za boljše sodelovanje

Podsekretar na italijanskem zunanjem ministrstvu Famiano Crucianelli je odboru italijanskega senata za zunanje zadeve predstavil uradna stališča vlade o odnosih s Slovenijo in Hrvaško. Njegov nastop je zahteval odbor na pobudo senatorja Roberta Antonioneja iz stranke Naprej Italija, potem ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić januarja v intervjuju za televizijo RAI dejal, da so bile fojbe odziv na fašistične zločine.

Crucianelli je poudaril, da med Rimom in Ljubljano vlada veliko soglasje v številnih stališčih, sicer prijateljske odnose s Hrvaško pa so nedavno zasenčile po njegovih besedah osupljive izjave hrvaškega predsednika v zvezi s povojno tragedijo fojb. Kot je dejal Crucianelli, je ta zaplet sedaj razrešen in Italija bo še naprej podpirala Hrvaško pri približevanju Evropski uniji.

Podsekretar je razložil, da namerava italijanska vlada v celoti uresničiti zaščitni zakon za slovensko manjšino, od Ljubljane pa zahteva ustrezno zaščito italijanske manjšine v Sloveniji. Italija si močno prizadeva spodbuditi boljše sodelovanje v severnem Jadranu na številnih področjih - omenil je pristanišča, železnico, ribištvo in energetiko - čemur je naklonjena tudi Slovenija.

Italija še naprej podpira Hrvaško

Med evropskimi vprašanji, o katerih se državi povsem strinjata, je Crucianelli omenil dokončno uveljavitev evropske ustavne pogodbe in ohranitev evroatlantske perspektive za vse države Zahodnega Balkana. Glede Kosova pa je dejal, da se tako Italija kot Slovenija zavzemata za rešitev, ki bi jo sprejele vse vpletene strani.

Glede napovedane hrvaške ukinitve moratorija na veljavnost ekološko-ribolovne cone s 1. januarjem 2008 je Crucianelli poudaril, da vladi v Rimu in Ljubljani ne bosta sprejeli enostranskih hrvaških odločitev in da Italija v dialogu z Zagrebom vztraja, da je treba cono uskladiti z vsemi zainteresiranimi državami in s pravnim redom EU.

Hrvaška ima po besedah podsekretarja pomembno vlogo v stabilizaciji regije, zato bo Italija še naprej podpirala njeno vključitev v EU. Vprašanje nepremičnin optantov pa je, kot je dejal, eno od občutljivih nerešenih vprašanj med državama, ki potrebuje nov zagon. S tem v zvezi Italija pozorno spremlja sprejemanje nove hrvaške zakonodaje s področja nepremičnin.

V razpravi po Crucianellijevem nastopu je senator Antonione poudaril, da je Italija med tistimi članicami EU, ki so najbolj zainteresirane, da se v EU vključijo vse države Zahodnega Balkana, tudi Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija in Albanija. Podprl je boljše sodelovanje v severnem Jadranu, pri čemer je opozoril, da so dogovori med Slovenijo in Hrvaško včasih težavni, saj se, kot je dejal, še vedno prepirata o meji v Piranskem zalivu, kar je po njegovem mnenju nesmiselno, saj bosta kmalu obe članici EU.

Od Slovenije zahtevajo odškodnino

Antonione se je zavzel za normalizacijo odnosov z obema sosednjima republikama, vendar odprtih vprašanj ni moč pomesti pod preprogo. "Tudi Italija je napravila sramotno potezo, ko je plačala vojno odškodnino z nepremičninami optantov," je poudaril Antonione in dodal, da je zato vprašanje optantskih nepremičnin tudi italijansko notranje vprašanje.

Ne predlagamo izničenja sporazumov ali spreminjanja meja, pač pa od Slovenije in Hrvaške zahtevamo pravično odškodnino, je dejal. Ob tem je spomnil, da sta se nekdanji jugoslovanski republiki enostransko, brez dogovora z Italijo ali drugimi dediči SFRJ odločili prevzeti in si razdeliti dolg 110 milijonov dolarjev, ki bi ga morala po Osimskih sporazumih (1975) in Rimski pogodbi (1984) Jugoslavija plačati Italiji. Ker ga je Slovenija plačala pozno, Hrvaška pa sploh še ne, je s tem po Antonionejevem mnenju sporazum ničen. Italija bi morala zahtevati najmanj revalorizacijo zneska, je dejal.

S tem, da je problem odškodnin za optante italijansko notranje vprašanje, se je strinjal podsekretar Crucianelli, ki je tudi menil, da bi bila revalorizacija zneska največ, kar bi lahko zahtevala Italija.