Po Italiji tudi Slovenija uvaja nadzor na meji

Glavni razlog tokrat niso migracije, pač pa povečana teroristična grožnja v soju izbruha novega konflikta na Bližnjem vzhodu in zadnjih napadov v Parizu in Bruslju.

Ministrstvo za notranje zadeve o tem že pripravlja tudi obvestilo Evropski komisiji v skladu s schengenskim zakonikom, o tem pa bo jutri odločala vlada. Zaradi migracijskega pritiska in tudi zaradi razmer na Bližnjem vzhodu je v zadnjem obdobju več držav uvedlo ali se odločilo za podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah.

"Ne želimo, da po Zahodni balkanski poti pridejo tudi radikalni ljudje oziroma osebe s terorističnimi nameni, zato bo Policija na mejah s Hrvaško in Madžarsko selektivno izvajala nadzor," je v oddaji 24UR Zvečer povedal notranji minister Boštjan Poklukar. 

Kaj to pomeni? "Verjamem, da bo Policija vsa vozila, ki bodo sumljiva, dodatno pregledala. Ukrepe bomo prilagajali glede na oceno tveganja. Redno smo v stiku s Policijo ostalih držav, tudi večkrat dnevno," je pojasnil Poklukar. Kdaj točno bodo slovenski policisti zopet prisotni na mejah, po besedah Poklukarja še ni znano, saj se mora z ukrepom seznaniti tako vlada kot Evropska komisija. 

Ali je razlog za uvedbo nadzora na meji z Italijo italijanska ocena, da preko Slovenije v Italijo pride preveč migrantov? Poklukar trdi, da ne, saj da je Italija zaskrbljena zaradi nevarnosti terorizma tako doma kot v regiji. "Naslednji teden imam sestanek z italijanskim in hrvaškim ministrom v Trstu. Skupaj želimo sodelovati pri uvajanju policijskih ukrepov in prepričevanju terorističnih groženj," je še napovedal Poklukar. 

Nadzor uvaja tudi Italija

V torek zvečer pa je Italija Slovenijo obvestila, da zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu uvaja nadzor na meji s Slovenijo. Njegova uvedba je predvidena za soboto, v začetku najprej za 10 dni z možnostjo podaljšanja.

Minister za notranje zadeve Poklukar je v torek zvečer opravil telefonski pogovor z italijanskim ministrom za notranje zadeve Matteom Piantedosijem. Italijanski minister ga je obvestil, da se je Italija zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu odločila uvesti nadzor na naši skupni meji. Razmere so se namreč od njunega zadnjega srečanja aprila v Rimu močno spremenile. Kot je še povedal italijanski minister, je bistvo tega začasnega ukrepa preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala.

Ministra sta se strinjala, da je lahko zahodnobalkanska pot, ki jo tesno spremljajo tako slovenske kot italijanske varnostne službe, privlačen koridor za potencialno radikalizacijo, so sporočili iz MNZ.

Poklukar je ob tem poudaril nujnost začasnosti in sorazmernosti tega ukrepa. Italijanskega kolega Piantedosija je pozval, da morajo biti ukrepi sorazmerni in prijazni našim državljanom, da ne prekinemo kulturnih, prijateljskih in družinskih vezi ljudi, ki živijo ob meji. 

Kako konkretno bo odslej potekal nadzor na meji s Slovenijo, zaenkrat še ni znano, o tem se bosta uskladila prva moža slovenske in italijanske policije, so potrdili na MNZ. Po naših informacijah naj bi bil notranji nadzor uveden za vsaj dva meseca. 

Slovenska manjšina v Italiji meni, da mejni nadzor ne bo bistveno vplival na njih

Krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), sta danes za STA sporočili, da nadzor na meji s Slovenijo verjetno ne bo vplival na slovensko manjšino v Italiji. Skupaj z novogoriškim županom Samom Turelom pa so se izrekli proti zaprtju meje, kot v času pandemije covida-19.

Predsednica SKGZ Ksenija Dobrila je pojasnila, da je nadzor na meji vzpostavljen že kar nekaj časa zaradi problematike t.i. balkanske poti in vstopa migrantov v Italijo.

"Predpostavljamo, da se bo to kontrolo sedaj tudi dejansko formalno izvajalo. Če se bo nadzor udejanjal v dosedanjih oblikah, ne bo vplival na življenje slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot tudi po vsej verjetnosti ne bo ustavil stalnega toka pribežnikov, ki bežijo iz vojnih žarišč in zaradi drugih težkih družbenih okoliščin, v iskanju boljše prihodnosti. Težko bo nadzor na meji tudi zaustavil ali omejil pojavnost terorizma," je ocenila. "Nadejamo si, da ne bo najnovejša oblika kontrole primerljiva z zaporo meja izpred nekaj let v obdobju pandemije covida-19, ko so vsakovrstne zapreke in mreže na mejnih prehodih ter vrsta kompliciranih predpisov dejansko ovirali prosti pretok ljudi. Ne želimo si več take izkušnje, ker je bilo takrat življenje ob meji izredno težko," je še dodala.

Predsednik SSO Walter Bandelj pa je za STA povedal, da uvedba nadzora na meji za pripadnike manjšine ni težava. Kot je dejal, je Italija v preteklosti ob različnih priložnosti že uvedla tovrsten nadzor za določen čas.

Bi bil pa za Slovence v Italiji po njegovih besedah velik problem, če bi mejo zaprli, tako kot v času pandemije covida-19. Kot je pojasnil, bi to predstavljalo težave predvsem zamejcem, ki hodijo na delo v Slovenijo in tistim, ki se v Sloveniji šolajo.

Novogoriški župan Turel je medtem sporočil, da se je po napovedi uvedbe nadzora na meji pozanimal o varnostnem stanju na Goriškem na novogoriški policijski upravi, kjer so mu povedali, da ne zaznavajo povečanega števila migrantov, pa tudi ne povečanih kriminalnih aktivnosti, ki bi bile povezane z migranti.

"V goriškem prostoru smo že iz zgodovinskih razlogov in čisto življenjskih povezav med prebivalci občutljivi na vsa vprašanja, povezana z uvajanjem mejnega nadzora. Kaj slednji pomeni, nas spominja še zelo sveža in boleča izkušnja zaprtja meje v času epidemije," je dejal. Opozoril je, da kakršnokoli uvajanje restriktivnih ukrepov na meji posega v vsakdan prebivalcev v somestju obeh Goric, pa tudi širšega čezmejnega prostora.

Pojasnil je, da z varnostnimi razlogi na italijanski strani meje ni seznanjen, vseeno pa se sprašuje, ali je uvajanje kakršnegakoli nadzora na meji res pravi ukrep, je sporočil njegov kabinet.

"Ob objavi novice sem takoj poklical goriškega župana Rodolfa Ziberno, ki tudi ni naklonjen morebitnemu zapiranju meje. V kolikor bi bili ukrepi v tej smeri neizogibni, se oba nadejava takih ukrepov, ki bi kar najmanj posegali v vsakdan ob meji, mogoče v obliki krepitve skupnih mešanih patrulj," je še dodal.

Nadzor uvedle tudi Avstrija, Nemčija, Danska, Francija, Norveška in Švedska

Avstrija, ki je nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko uvedla leta 2015 na vrhuncu begunske krize, je v ponedeljek Evropsko komisijo obvestila o novem podaljšanju tega nadzora, in sicer od 12. novembra letos do 11. maja prihodnje leto. Odločitev je Dunaj utemeljil z azilnim pritiskom, velikim pritiskom na zunanje meje EU, grožnjo trgovine z orožjem in kriminalnih mrež zaradi vojne v Ukrajini ter trgovino z ljudmi.

Avstrija je danes uvedla tudi nadzor na meji s Češko. Za to se je odločila po tem, ko je Nemčija zaradi ilegalnih migracij uvedla nadzor na mejah s Češko, Poljsko in Švico ter do maja prihodnje leto podaljšala nadzor na meji z Avstrijo. Slednje je med drugim utemeljila z zaostrenimi varnostnimi razmerami na Bližnjem vzhodu.

Nadzor na notranjih schengenskih mejah izvajajo tudi Danska, Francija, Norveška in Švedska.

Evropska komisija: Nadzor na mejah je skrajen ukrep

Evropska komisija je sicer septembra ob napovedi več držav, da bodo ponovno uvedle nadzor na svojih mejah z drugimi članicami, poudarila, da mora biti ta nadzor skrajni ukrep.

Ponovni začasni nadzor na notranjih mejah schengenskega območja lahko države uvedejo le v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, o tem pa morajo obvestiti Evropsko komisijo.

Ponovna uvedba nadzora pa je lahko v skladu s schengenskimi pravili le skrajni ukrep v izjemnih primerih, pri čemer morajo države upoštevati načelo sorazmernosti. Trajanje takšne začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah je časovno omejeno, odvisno od pravne podlage, na katero se sklicuje država članica, ki uvede nadzor.

Nadzor na meji: "Smrt Evropske unije in prostega pretoka ljudi in blaga"

Je odločitev Italijanov, da vrnejo policiste na mejo z našo državo le korak k zagotavljanju večje varnosti. Ali jo razumemo tudi kot nezaupnico Sloveniji, ki je do nedavnega varovala južno mejo Schengenskega območja? Podobno bi - domnevno povsem isto namero slovenske politike - lahko razumeli sosedje Hrvati in Madžari.

"Vprašanje je, ali je naš ukrep - torej ukrep Slovenije - protiukrep na vzpostavitev nadzora na italijanskih mejah, ali dejansko temelji na nekih obveščevalnih informacijah, da smo bolj ogroženi. V ozadju je verjetno tudi dejstvo, da Hrvati niso najbolj dosledni pri nadziranju pretoka preko južne Schengenske meje," ocenjuje Jelena Juvan iz Fakultete za družbene vede.

Da so ukrepi pričakovani in nujni, je prepričan nekdanji šef vojaških obveščevalcev. Spremljamo namreč vojne v in na pragu Evrope. Ob dogajanje na Bližnjem vzhodu bi se lahko ponovil scenarij, ki smo ga pred leti iz prve vrste spremljali tudi v Sloveniji. "To bo nekako povzročalo dodatne varnostne grožnje iz oblik novih migracij in tudi teororističnih groženj. To je dejstvo. Mogoče se Evropa skozi krizo vodenja niti ne zaveda dovolj intenzivno teh varnostnih tveganj," o dogajanju v soseščini meni nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe MORS Marjan Miklavčič.

Nova varnostna arhitektura ruši opevano evropsko enotnost in vnovič gradi zidove. Solo akcije posemeznih držav bi lahko bile, meni Juvanova, velika preizkušnja za evropsko skupnost. "Smrt ideje Evropske unije, smrt prostega pretoka ljudi in blaga. In dejansko je res vprašanje, če se zdaj vzpostavi ta nadzor, kdaj se bo odpravil," se sprašuje Juvanova.