Italijanski zunanji minister Franco Frattini je na uradnem obisku na Hrvaškem, kjer se je sestal s tamkajšnjim premierjem Ivom Sanaderjem, predsednikom hrvaškega sabora Luko Bebićem in ministrom za zunanje zadeve in evropske integracije Gordanom Jandrokovićem.

Frattini je ob srečanju dejal, da slovenska blokada ne more ustaviti hrvaških pristopnih pogajanj in korakov, ki jih je Hrvaška že naredila na poti proti Evropski uniji. Poudaril je, da si bo Rim v duhu evropske solidarnosti prizadeval za ureditev spora. “Italija željno pričakuje, da Slovenija in Hrvaška hitro dosežeta dogovor glede določanja mejnih vprašanj. Mislim, da je v interesu vseh, da to dosežemo čim prej. Pot približevanja Hrvaške Evropski uniji, ki jo Italija močno podpira, se ne sme upočasniti,” je ob tem dejal Frattini in dodal, da Hrvaška in Italija sodelujeta odlično.

Jandroković se je strinjal, da je vprašanje meje bilateralno vprašanje med Hrvaško in Slovenijo, še enkrat pa je poudaril, da meje niso prejudicirali v nobenem dokumentu. Po njegovih besedah se bo rešitev, ki bo zadovoljiva za obe strani, pojavila kmalu in rešila to situacijo, “ki ni v evropskem duhu”.

Jandroković in Frattini sta danes v Zagrebu tudi podpisala memorandum o sodelovanju, ki bo okvir dvostranskih odnosov. Prvo srečanje meddržavnega koordinacijskega odbora bo maja v Rimu, je napovedal Jandroković.

"Omenjeni dokument zelo na široko določa naše odnose in odpira možnosti za večplastno sodelovanje," je ocenil Jandroković na novinarski konferenci po srečanju s Frattinijem na sedežu hrvaške diplomacije. Pojasnil je, da memorandum predvideva oblikovanje koordinacijskega odbora, v katerem bodo vsi resorni ministri Italije in Hrvaške, srečali pa naj bi se enkrat letno.

Pahor globoko razočaran

Slovenski premier Borut Pahor je ob tem sporočil, da Slovenija ne bo popustila nobenim pritiskom, ne tistim iz Hrvaške ne tistim iz EU. Slovensko stališče se po njegovih besedah ne bo spremenilo, dokler se ne spremenijo tudi okoliščine, predvsem pa Hrvaška s pritiskanjem na Slovenijo ne bo dosegla nič, je še dejal. Potem ko je Češka, ki trenutno predseduje Uniji, izrazila svojo naklonjenost naši južni sosedi, je zdaj Pahor dejal, da v sporu s Hrvaško “ne potrebujemo pomoči nobene druge članice EU”.

Hkrati je tudi izrazil “globoko razočaranje" nad Sanaderjevo zavrnitvijo srečanja. Ta se je s Pahorjem namreč pripravljen sestati le v navzočnosti predstavnikov EU. Pahor sicer meni, da Zagreb podcenjuje slovenska stališča in da očitno ni pripravljen videti, da je Slovenija članica EU.

Slovenski premier je še poudaril, da Slovenija še naprej podpira približevanje Hrvaške EU in da je za razliko od nekaterih svojih kolegov proti sprejemu Hrvaške v Unijo v paketu s preostalimi balkanskimi državami. Napovedal je tudi, da bo parlamentu konec meseca predlagal, da podpre ratifikacijo protokola o članstvu Hrvaške v zvezi Nato. "To je signal, da Slovenija nima nič proti Hrvaški," je pristavil.

'Ustvarja se dobra klima'

Sanader je v luči zadnjih dogodkov prepričan, da se za hrvaško-slovensko srečanje ob navzočnosti predstavnikov EU ustvarja dobra klima. Še enkrat je tudi ponovil, da je slovenska blokada nesmiselna. "Svečano izjavljam, da Hrvaška ne prejudicira meje s Slovenijo v pristopnih dokumentih," je dejal Sanader. Obenem je dodal, da "ne bo dovolil, da se Hrvaška odpove dokumentom", ki bi jih lahko uporabljala za urejanje spora o meji na mednarodnem sodišču. Po njegovem mnenju je Slovenija vstopila v EU, čeprav ni uredila vprašanja meje s Hrvaško, kar je po njegovih besedah potrditev, da vprašanja meje niso del pogajalskega procesa.

Türk o spravi z Italijo in Hrvaško

Frattini se je odzval tudi na izjave predsednika republike Danila Türka, ki je v pogovoru za Radio Maribor ponovil, da na politični ravni ne vidi potrebe po posebnem simboličnem spravnem dejanju predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške.

"Če želimo na stvari pogledati kompletno, je treba ločiti politično-diplomatski nivo, kjer so stvari razmeroma dobro postavljene, in etični nivo, kjer pa naše soočanje z zgodovino ni nikoli dokončano," je namreč dejal predsednik Türk.

"20. stoletje nam je zapustilo težke dediščine in vsak na svojem območju, vsak v svoji državi, lahko še kaj naredi," meni predsednik. Če namreč pogledamo na vprašanje sprave etično, kaj je še treba narediti, da bi se bolje in bolj celovito soočili s preteklostjo, pa ne moremo mimo tega, da je fašizem kot prva totalitarna ideologija v našem prostoru pred in med drugo svetovno vojno povzročila veliko zla Slovencem, hude zločine, ki še niso doživeli svoje končne obravnave. Kot je dejal, je zato podprl tovrstna prizadevanja italijanskih juristov in mislecev ter si želi, da bi v Italiji ta razprava bolj napredovala.

Frattini je na omenjene Türkove navedbe o "etičnem deficitu Italije", dejal, da je odgovor "v italijanski ustavi, ki je v veljavi že 60 let in je živ dokaz demokratične in antifašistične zavesti te države".