Zakon je namreč v okviru splošne razprave državni zbor že obravnaval tik pred iztekom minulega mandata, sedanja vlada pa se je odločila, da ga iz nadaljnje parlamentarne procedure umakne in pripravi svoj zakonski predlog. Osnovni namen zakona o istospolni partnerski zvezi je sicer odpraviti diskriminacijo partnerstev oseb istega spola ter zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Majda Širca (LDS) pa je na današnji novinarski konferenci naštela več razlogov, zaradi katerih so ga poslanci LDS in ZLSD vrnili v parlamentarno obravnavo.
Predlog zakona predstavlja le minumum pravic
Besedilo zakonskega predloga podpirajo tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic istospolno usmerjenih, čeprav, kot pravi predstavnik društva za integracijo homoseksualnosti Mitja Blažič, ne predstavlja popolne odprave diskriminacije, temveč zgolj minimum pravic, ki so ga nevladne organizacije še pripravljene podpreti.
Tudi EU zahteva zagotovitev pravic istospolnim partnerjem
Med razlogi za vrnitev zakonskega predloga v parlamentarno proceduro je tudi resolucija Evropske unije, ki govori o tem, da morajo članice EU istospolnim partnerjem zagotoviti pravico do zakonske zveze. Kot pravi Majda Širca, evropskih dokumentov ne velja obravnavati in sprejemati selektivno.
Predlagatelji zakona tudi zavračajo razmišljanje ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča, ki je na predstavitvi v državnem zboru dejal, da materija istospolnih partnerstev spada na področje zdravstva. Predlog zakona je primerljiv tudi z zakoni, ki so jih sprejele druge članice EU, poleg tega pa je nastal po številnih usklajevanjih in pogovorih med državo in nevladnimi organizacijami. Jasno je, da je življenjska skupnost istospolnih partnerjev realen pojav, poudarja Širca. Ker pa ni urejen, se posamezniki srečujejo s številnimi težavami na področju ureditve premoženjskega stanja, preživljanja, uresničevanj socialnih pravic in dedovanja.
Odločitev o umiku zakonskega predloga je vlada sprejela ne glede na to, da so ga nekatere sedanje koalicijske stranke v prvi obravnavi podprle. Poleg LDS in ZLDS, SMS in predstavnikov narodnih skupnosti sta namreč predlog zakona julija podprli tudi sedanji koalicijski partnerici SLS in DeSUS.
Širca zato upa, da bodo zakon podprli tudi tisti poslanci, ki so ga v preteklosti aktivno sooblikovali in tisti, ki so v splošni razpravi napovedali nekatere popravke. Širca zato pričakuje podporo vseh poslanskih skupin, ki so zakon podprle v prvi obravnavi, saj naj se načela ne bi pogojevala s trenutnimi političnimi razmerji.
Predlog zakona, ki ga poslanci LDS in ZLSD vložili v parlamentarno proceduro, ureja življenjske skupnosti dveh odraslih oseb istega spola, njegov namen pa je odpraviti diskriminacijo partnerstev oseb istega spola ter zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Istospolni partnerski zvezi po zakonu jamči določene pravice, ki izhajajo iz medsebojnega razmerja med partnerjema, ne pa pravic iz družinskih razmerij v odnosu do otrok, prav tako ne daje partnerjema v istospolni partnerski zvezi pravice do posvojitve otroka. Nudi možnost za urejanje pravnih vprašanj, ki nastajajo iz razmerij med odraslima osebama, ne loti pa se vprašanja razmerij do otrok.
Predlog ne izenačuje zakonske in partnerske skupnosti
Predlagani zakon upošteva dejstvo, da je življenjska skupnost oseb istega spola po naravi drugačna od življenjske skupnosti oseb različnega spola, zato je niti v simboličnem niti v formalnem pogledu ne izenačuje z zakonsko zvezo kot življenjsko skupnostjo moža in žene. Podlaga za uresničevanje pravic istospolnih partnerjev je ustava; če enakosti pred zakonom ni mogoče uresničevati na podlagi ustavnih določb, jo je treba zagotoviti s posebno zakonodajo. Zakonodajalec je sicer imel dve možnosti: pravice istospolnih partnerjev bi lahko uredil z obstoječim zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerij ali pa s posebnim zakonom. Ker je upošteval družbene razmere v Sloveniji, istospolne zveze ni izenačil s heteroseksualno in zato pripravil poseben zakon.
