Islamska skupnost predstavila džamijo: 'Prelomnica za muslimane v Sloveniji'

Kot je ob predstavitvi Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana, kakor je njegov uradni naziv, povedal mufti Nedžad Grabus, so imeli leta 2006 idejo, da bi center zgradili na Cesti dveh cesarjev, ker to ni bilo mogoče, so zato leta 2008 kupiti zemljišče med Parmovo in Kurilniško ulico, kjer danes tudi stoji center. Temeljni kamen zanj so položili leta 2013. Izkope so začeli leta 2014, prva faza gradnje je stekla 2015 in 2016, nato je gradnja leta 2017 zastala, leta 2018 pa je stekla druga faza gradnje.

'Gre za enega najlepših muslimanskih kulturnih centrov v Evropi'

Po besedah Grabusa je bil morda najtežji del projekta izgradnja in ureditev lastniških odnosov za okoli 500 metrov ceste, ki s Parmove ulice vodi do centra, saj so vse potrebne formalnosti zanjo uredili šele pred dvema mesecema.

Po njegovi oceni gre za enega najlepših muslimanskih kulturnih centrov v Evropi, ki lahko sprejme okoli 1400 vernikov. V kleti objekta so uredili parkirišče, telovadnico, restavracijo in predavalnico. V pritličju je džamija s 40 metrov visokim minaretom, umivalnica, namenjena obrednemu umivanju pred molitvijo, ter izobraževalni, upravni in stanovanjski objekti.

Projekt doslej stal okrog 34 milijonov evrov, od tega so jih 28 donirali Katarci

Do zdaj jih je celoten projekt stal okoli 34 milijonov evrov, ko bo povsem dokončan, bo njegova cena narasla na nekaj več kot 34 milijonov evrov. Okoli 28 milijonov evrov za gradnjo so dobili od donatorjev iz Katarja, dva milijona od drugih držav, štiri milijone pa so zbrali muslimanski verniki v Sloveniji, ki jih je po oceni Grabusa okoli 80.000. Na vprašanje, ali bodo donatorji iz Katarja v zameno za donacijo zahtevali kakšne usluge ali morda narekovali dejavnosti v centru, je Grabus odgovoril nikalno.

Center bodo uradno odprli junija, uporabljati pa ga bodo začeli čez kakšen teden. V džamiji bodo molitve potekale petkrat na dan, ob večjih praznikih, ko pričakujejo večje število ljudi, tudi na platoju pred njo. K molitvi bodo po zgledu džamij iz tujine vabili tudi z zvočniki, a bo vse skupaj omejeno na osrednji plato centra. "Trudili se bomo namreč, da ne vznemirjamo slovenske javnosti," je dejal Grabus.

Telovadnico, restavracijo in parkirišče bodo oddali v komercialni najem

Kdaj in na kakšen način bosta center in džamija odprta za javnost, v islamski skupnosti še niso povsem dorekli. Za zdaj načrtujejo, da bo ogled džamije mogoč v času, ko v njej ne bo molitev, na začetku brezplačno, pozneje bi lahko po zgledu pomembnejših cerkvenih objektov zaračunavali vstopnino. Telovadnico, restavracijo in parkirišče bodo najverjetneje oddali v komercialni najem, saj po besedah Grabusa vzdrževanje celotnega kompleksa ne bo poceni.

Predstavnik podjetja Elea iC, ki je opravljalo nadzor nad gradnjo, Jurij Rihar je povedal, da je celoten projekt izpeljan v skladu s predpisi. Zahteval je veliko usklajevanj med naročnikom in izvajalci, o gradnji pa so tudi redno poročali donatorjem v Katarju.