Posvet o tajnem glasovanju poslancev končan brez dogovora

"Soočili smo mnenja, se opremili z mnenji tako strokovnjakov epidemiološke stroke kot zakonodajne službe in moram reči, da nekega posebnega soglasja, ki bi dalo v trem trenutku upanje, da bomo kmalu prišli do sprememb poslovnika, ni bilo začutiti," je v izjavi po današnjem delovnem posvetu s predstavniki poslanskih skupin o tem, kako poslancem v določenih primerih omogočiti tudi tajno glasovanje zunaj sedeža DZ, povedal predsednik DZ Igor Zorčič.

Pridobili bodo tudi pregled ureditve tega vprašanja v drugih državah

Sprememba poslovnika - takšna, kot je v njem predvidena - je po njegovih besedah poverjena vsakemu poslancu, ki lahko predlaga konkretne rešitve oziroma poda predlog za spremembe. "Tako da računam na to, da potem ko – tako je tudi dogovorjeno – pridobimo stanje po drugih državah, da se bo morda katera od poslanskih skupin ali več poslanskih skupin odločila za kakšno izmed rešitev," je dejal.

Iz tega posveta je bilo po njegovih besedah ugotoviti, da se poslanske skupine ne strinjajo glede posameznih rešitev, zato verjame, da bo soglasje relativno težko najti oziroma doseči. Možnosti tajnega glasovanja zunaj DZ sam ni naklonjen, saj je bilo že pri sprejemanju sprememb, s katerimi so zagotovili sodelovanje na daljavo na javnih sejah, veliko pomislekov. "Sam sem predlagal oddaljeno glasovanje in je bilo z velikimi pomisleki sprejeto v aprilu. Moram pa reči, da se je potem, ko smo ga implementirali, velikokrat izkazalo, da se nekatere stranke še danes ne strinjajo z njim. Nisem pa predlagal tajnega oddaljenega glasovanja, ker je bilo že pri javnem glasovanju toliko pomislekov. Da bi danes predlagal tisto, za kar ni bilo volje že pred pol leta, je nesmiselno," je izpostavil.

Sam tudi meni, da vprašanje mobilne skupine, ki bi poslance obiskala na domu oziroma jim glasovnico dostavila zunaj DZ, ni preprosto - po njegovem mnenju je to prvovrstno etično vprašanje. "Najprej – do katerih poslancev naj gre ta komisija? Samo do tistih, ki so v karanteni zaradi covida-19? Ali tudi do tistih, ki imajo zaradi covida-19 že pljučnico ali kakšne hujše simptome? Ali naj gre tudi do poslancev, ki so drugače huje bolni?" je izpostavil dilemo. "Ambicija, da glasujejo nekateri poslanci, ki imajo osebne razloge in ne morejo priti v DZ,  je večja pri samih strankah kot pri teh poslancih, ki se soočajo z zdravstvenimi težavami," ugotavlja Zorčič..

Posvet vodij poslanskih skupin z Zorčičem o tem, ali omogočiti tajno glasovanje vsem, tudi odsotnim poslancem, je končan brez kakršnekoli rešitve ali dogovora, je sporočil tudi vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Kot bistveno je sicer izpostavil, da se pogovarjajo in poskušajo najti rešitve. Razočaran je, da predsednik DZ ni prevzel vodilne vloge pri iskanju rešitve. So pa po njegovem mnenju v vodstvu DZ in delu koalicije predstavili veliko razlogov in izgovorov, zakaj se tajnega glasovanja zunaj DZ ne da izvesti.

Za LMŠ je namreč bistveno vprašanje, ali ima poslanec, ki je okužen z novim koronavirusom ali pa je v samoizolaciji, pravico tajno glasovati izven sedeža DZ. V LMŠ menijo, da mu mora DZ to omogočiti, če si poslanec to želi. Je pa Golubović obenem spomnil, da jih v DZ poleg konstruktivne nezaupnice, zaradi katere so sprožili vprašanje tajnega glasovanja zunaj DZ, čakajo še druga tajna glasovanja, denimo o ustavnih sodnikih.

Zorčič je očitke opozicije označil za politikantske ter dejal, da vodstvo DZ pri tem nima posebne teže. Vsak poslanec namreč lahko predlaga spremembe poslovnika DZ.

"Sprememba poslovnika, ki bi omogočila poslancem v karanteni ali samoizolaciji, da se udeležijo tajnega glasovanja, bi s politično voljo bila možna hitro in enostavno," je v pisni izjavi ocenil vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. "Očitno je te politične volje od torka do danes zmanjkalo," je še ugotavljal.

Tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper in poslanka SD Bojana Muršič sta razočarani nad današnjim posvetom. Napovedujeta, da bodo pri predlogu, da vsem poslancem omogočijo tajno glasovanje, vztrajali. Po besedah Muršičeve ga bodo verjetno predložili v začetku prihodnjega tedna.

Muršičeva je ugotavljala, da so strokovne službe navedle kar nekaj pomislekov glede glasovanja zunaj sedeža DZ, a verjame, da tega ne bo veliko, in bi bilo možno upoštevati vse zaščitne ukrepe. Upa, da se bo pri tej rešitvi koalicija premislila. "Danes se je opozicija znašla v taki situaciji, jutri je lahko taka situacija tudi v njihovih vrstah," je dodala.

Po besedah Kociprove se je v razpravi danes izkazalo, da sprememba niti v vsebinskem smislu, brez podrobnosti, nima dvotretjinske podpore. Izpostavila je še mnenje NIJZ, ki poleg tega, da bi bili člani volilne komisije oblečeni v skafandre, opozarja, da bi morali zatem za 10 dni v samoizolacijo. Kociprova se sprašuje, ali so to poskusi, da se onemogoči tajno glasovanju zunaj DZ.

V poslanski skupini NSi ne podpirajo izvedbe terenskega tajnega glasovanja, pač pa da se v sodelovanju in po posvetu z epidemiološko stroko tako glasovanje izvede v DZ. S spremembo poslovnika bi določili način tajnega glasovanja izključno v času epidemije za poslance, ki so okuženi ali v samoizolaciji.

So pa na današnjem posvetu v NSi opozorili zlasti na etični vidik glasovanja bolnih poslancev in tudi oni predlagali, da se na temo tajnega glasovanja za bolne ali okužene poslance naredi primerjalni pregled po državah EU, so navedli v NSi.

LMŠ, SD, Levica in SAB (KUL) so enotno predlagale, da bi se poslancem, ki so bolni, okuženi s koronavirusom ali pa samoizolaciji, tajno glasovanje omogočilo tako, da bi jim glasovnice na dom dostavila posebna mobilna enota oziroma volilna komisija. Ker soglasja za to ni, napovedujejo, da bodo predlog same predložile na komisijo DZ za poslovnik.

Zorčič je že v torek ocenil, da takih rešitev ne morejo sprejeti čez noč.

Spomnimo ...

Razprava o tem, da bi poslancem omogočili tudi tajno glasovanje na daljavo, se je pričela v torek, ko je predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika vlade. Kot razlog za to je navedel, da se nekateri poslanci zaradi okužbe z novim koronavirusom ali samoizolacije ne bi mogli udeležiti izredne seje DZ in glasovati, kar bi še otežilo možnost, da zberejo 46 glasov, potrebnih za uspeh konstruktivne nezaupnice.

Glasovanje o nezaupnici vladi je tajno, zadnje spremembe poslovnika DZ pa omogočajo le sodelovanje na javnih sejah na daljavo.

Zorčič je v torkovi izjavi v DZ spomnil, da je že sprejemanje takšnih sprememb poslovnika lani spremljala vrsta pomislekov glede varnosti in demokracije. Levica sprememb tedaj ni podprla. "Nihče si ni niti upal pomisliti na tajno elektronsko glasovanje, saj tega tudi v drugih državah ni. Sploh pa ne za to, da bi se volilo predsednika vlade prek računalnika," je dejal predsednik DZ.

Tako so se v torek dogovorili, da bodo do današnjega srečanja preučili druge načine, na kakršne bi lahko omogočili tajno glasovanje tudi zunaj sedeža DZ. Ena od možnosti je, da bi volilna komisija pristopila do tistih poslancev, ki ne morejo glasovati v DZ, druga možnost pa, da bi se poslancem nekako omogočilo, da bi glasovali vsaj v bližini DZ. Prav tako je slišati, da bi bila ena od možnosti daljši čas glasovanja. Za karkoli takega pa je po Zorčičevih besedah potrebna sprememba poslovnika, za kar je nujna dvotretjinska večina v DZ.

Erjavec v pričakovanju vnovične vložitve konstruktivne nezaupnice podpira tudi interpelacije ministrov

Prvak DeSUS Erjavec medtem ne odstopa od načrtov vnovične vložitve konstruktivne nezaupnice, hkrati pa podpira nadaljnje pritiske opozicije tudi z vlaganjem interpelacij. Stranke KUL se dogovarjajo o interpelaciji ministra Janeza Ciglerja Kralja, danes pa so predstavile svoj načrt ukrepov v epidemiji, ki temelji na "nadzorovanem odprtju dejavnosti".

Kot je na novinarski konferenci predstavnikov KUL ponovil Erjavec, bo predlog konstruktivne nezaupnice znova vložil takoj, ko bodo lahko vsi poslanci, ki ga podpirajo, o njem tudi odločali. Pri tem upa, da bo DZ sposoben najti rešitve, ki bi omogočile tajno glasovanje vsem, tudi če so na bolniški ali na zdravljenju, saj DZ "ne more ostati s pravili iz prejšnjega stoletja".

Ob tem pa je po njegovem mnenju prav, da "opozicija izvaja normalen pritisk, zlasti tam, kjer se zasledijo določene nepravilnosti". Glede ministra za delo Ciglerja Kralja, zoper katerega opozicija pripravlja interpelacijo, je kot problematično označil financiranje Zavoda Iskreni, ki ga je minister sam ustanovil in z njim sodeluje. Prav tako je po njegovem mnenju sporno financiranje zavoda, ki na svoji spletni strani objavlja stališča proti cepljenju, istospolnim skupnostim in splavu.

Ob tem je Erjavec izpostavil, da je minister za delo tudi najbolj odgovoren za veliko mrtvih v domovih za starejše. Ali bodo podpise pod predlog interpelacije prispevali tudi poslanci DeSUS, pa bo po Erjavčevih navedbah znano po petkovem sestanku predsednikov strank KUL. Na njem se bo tudi sam zavzel za zaostrovanje političnega boja, tudi zoper druge ministre, ki slabo delajo, je še dejal predsednik stranke DeSUS, ki je po torkovi odločitvi sveta stranke po njegovih besedah "polnopravna članica KUL".

Predstavniki KUL so sicer danes predstavili načrt ukrepov v spopadu s covidom-19, saj je po njihovem prepričanju "več kot očitno, da vladni ukrepi ne delujejo v zaželeni smeri". Glede na to, da je premier Janez Janša napovedal sprostitev nekaterih ukrepov, je po Erjavčevih besedah očitno tudi on spoznal, "da ta pot zapiranja ne vodi nikamor".

Po njegovem prepričanju virusa ni mogoče izkoreniniti, ampak se je treba naučiti živeti z njim in izvajati ukrepe, ki povzročajo najmanjše družbene in ekonomske stroške ter najmanjše negativne posledice na javno zdravje.

Strokovnjakinja za epidemiologijo Alenka Kraigher je ob tem izpostavila, da morajo biti ukrepi znanstveno utemeljeni in uveljavljeni po načelu sorazmernosti, enakosti ter upoštevanju človekovega dostojanstva in pravic. Odgovorno in postopno je treba odpreti javno življenje, prebivalce pa motivirati, da bodo pripravljeni sodelovati, je poudarila. Pri tem je izpostavila, da mora biti komunikacija s prebivalci sočutna in razumljiva, da se bo vrnilo zaupanje državljanov.

Kot je predstavil vodja strokovne skupine KUL Jože P. Damijan, njihova strategija predvideva varno izvajanje gospodarskih in drugih dejavnosti, načrt pa prinaša tudi varovalko. V primeru lokalnih izbruhov denimo v neki šoli ali podjetju, bi zaprli posamezne oddelke šole ali podjetja. "Ne moremo si več privoščiti, da imamo zaprto celotno državo, ker so ti ukrepi postali kontraproduktivni," je pojasnil.

V primeru okužb v podjetjih predlagajo enotno bolniško nadomestilo za okužene, ki ga za prvih 14 dni v višini 100 odstotkov krije zdravstvena zavarovalnica, prav tako tudi kritje fiksnih stroškov za dejavnosti, ki ostajajo zaprte. Delodajalci pa morajo zagotoviti dobro zaščito zaposlenih, med drugim bi morali na delovnih mestih zagotoviti maske z boljšo zaščito, kot jo dajejo kirurške, je pojasnil Damijan.

Po njegovih navedbah se zavzemajo tudi za splošne ukrepe preprečevanja širjenja okužbe, kot sta uporaba zaščitnih sredstev in izvajanje hitrih antigenskih testov, obenem priporočajo uporabo drugih preventivnih ukrepov, denimo redno uživanje vitaminov za povečanje odpornosti imunskega sistema.