Umik tajnosti ne bi škodoval Sloveniji

Poslanski skupini SDS se je zdelo sporno imenovanje novega ruskega veleposlanika v Sloveniji Dokuja Zavgajeva, ki je po njeni oceni sporen kandidat z vidika človekovih pravic. Zato so želeli vpogled v mnenje in sklep vlade k Predlogu sklepov državnega zbora glede postopkov imenovanja vodij diplomatskih predstavništev tujih držav v Sloveniji, ki ima oznako tajnosti. Da bi morala vlada oznako tajnosti iz dokumenta umakniti so odločili tudi v uradu Informacijskega pooblaščenca, saj je presodil da obstaja javni interes, poleg tega pa v uradu menijo, da razkritje ne bi imelo nobenih škodljivih posledic ne za mednarodne odnose ne za interese Slovenije na področju zunanjih zadev.

Vlada je zaradi odločbe sprožila upravni spor

Vlada je sicer danes na upravno sodišče vložila tožbo zoper odločbo informacijske pooblaščenke, vložila pa je tudi prošnjo za izdajo začasne odredbe za ustavitev njene zahteve, so pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve. To pomeni, da se zahteva informacijske pooblaščenke do odločitve sodišča ne bo izvajala.

IP: Razkritje mnenja ne bi škodilo mednarodnemu ugledu Slovenije

So se pa na napoved tožbe že odzvali v uradu Informacijskega pooblaščenca. Glede trditve vlade, da poslanska skupina SDS ne more imeti statusa prosilca po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, informacijski pooblaščenec poudarja, da je prosilec po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja lahko kdor koli; da prosilec v konkretnem primeru ni poslanska skupina SDS, ampak konkretna fizična oseba; in da je status prosilca tej fizični osebi priznala tudi sama vlada, ki je o zadevi odločala na prvi stopnji.

Glede trditve vlade, da informacijski pooblaščenec ni pravilno uporabil zakona o zunanjih zadevah, pa informacijski pooblaščenec poudarja, da se izjema, ki jo vsebuje zakon o zunanjih zadevah in na katero se sklicuje vlada, nanaša na postopek dostopa do informacij javnega značaja, predmetni postopek pa je tekel zaradi zahteve za umik stopnje tajnosti; da predmet presoje niso bili dokumenti o soglasju predsednika države o imenovanju določenega veleposlanika; in da določba 45. a člena zakona o zunanjih zadevah po prepričanju Informacijskega pooblaščenca za odločanje v konkretnem primeru sploh ni relevantna.

V uradu IP menijo, da umik stopnje tajnosti in posledično razkritje vsebine dokumentov, ki so splošne narave, ne bi imelo nobenih škodljivih posledic ne za mednarodne odnose ne za interese Republike Slovenije na področju zunanjih zadev.

Zavgajev je bil prvi premier Čečenije

Novi ruski veleposlanik Doku Zavgajev je postal ruski veleposlanik v Sloveniji 4. decembra lani. Za SDS pa je bilo imenovanje sporno s stališča človekovih pravic. Zavgajev je bil namreč po nastanku republike Čečenije njen prvi proruski vodja. Najprej je bil premier, potem pa še predsednik Čečenije. V SDS so opozorili, da je bil nosilec tiste politike, ki ni bila sposobna rešiti problemov, ki so pripeljali do vojaških spopadov. Bil pa naj bi tudi zelo vpleten v vojno v Čečeniji, v času katere je prihajalo do grobih kršitev človekovih pravic. Zato so v SDS menili, da bi njegovo imenovanje škodilo mednarodnemu ugledu Slovenije.

Zaradi imenovanja so na zahtevo SDS v preteklem letu sklicali tudi izredno sejo državnega zbora in izredno sejo odbora za zunanjo politiko. Obe seji je SDS obstruirala, ker sta bili zaprti za javnost.