'Upam, da to, kar bom počela čez 10 let, trenutno sploh še ne obstaja'

Rebeka Kropivšek Leskovar danes dela v skupini Interblock, in sicer v razvoju aplikacij tehnologij strojnega vida, osredotočenih na človeka in z mislijo na to, kakšni bodo njeni vplivi v vsakdanjem življenju. 

"Strojni vid je tehnologija, ki omogoča stroju ali pa računalniku opazovati svet, kot ga mi opazujemo podzavestno. Ni dovolj, da le vklopiš kamero in računalnik sam od sebe ve, kaj se dogaja okoli njega, glavni del razvoja je s pomočjo umetne inteligence narediti sistem, da računalnik tudi razume, kaj sploh gleda," je povedala in podala primer, da na primer računalnik zazna, da je na mizi knjiga in da si zna ustvariti zgodbo, kaj se dogaja okoli njega. 

Kot pravi, se da strojni vid kot nekakšno asistenco uporabljati v vseh sferah. "V zdravstvu se lahko s pomočjo računalniškega vida analizira skene ali slike, kot dodatna pomoč, da zaznava tumorje ali druge anomalije," je povedala in dodala, da računalnik to lahko stori hitreje oziroma natančneje. "Je kot dodatek, ki pomaga zdravniku, saj računalnik sliko gleda po pikslu, ljudje vidimo celoto in analizo delamo na podlagi tega, računalnik pa mogoče kdaj pravočasno zazna kaj, kar bi zdravnik zgrešil," je povedala. 

Vsaka nova tehnologija, ki stopi na trg, ima lahko izjemen vpliv na našo družbo – tako dober kot slab. "Oboje zato, ker smo ljudje zmožni obojega. Kot inženirji se moramo zavedati, da naše delo zelo vpliva na družbo in svet ter s svojimi odločitvami vplivamo na to, ali bo ta vpliv pozitiven ali negativen. Ampak če mene vprašate, je bolje, da se osredotočimo na pozitivnega," je povedala. 

Že v mladosti je razstavljala različne hišne aparate in se zanimala za znanstveno fantastiko. "Zdaj, ko kot odrasel človek gledam nazaj, se mi zdi, da je bil to nek indikator, da mi od nekdaj ni bilo dovolj, da stvari razumem samo površinsko, da sem imela neko nujo po tem, da stvar razumem od najmanjšega kosa pa do celote. Da si sama ustvarim to povezavo," je razložila. 

Čeprav je razstavljala številne predmete, pa ji je najbolj v spominu ostal stacionarni telefon, saj je bila to edina stvar, ki jo sestavila nazaj, pa ni več delala. 

'Upam, da to, kar bom počela čez 10 let, trenutno sploh še ne obstaja'

Člani komisije za inženirko leta so v utemeljitvi zapisali: Krasni novi svet inženirske prihodnosti: Rebekina zgodba pripoveduje, da je v sodobnem visoko-tehnološkem svetu še vedno mogoče ostati zvest sebi in odprtemu duhu ter na tem temelju graditi karierno pot. Voditelj oddaje 24UR ZVEČER Uroš Slak je opomnil, da je inženirski poklic včasih veljal za domeno moških, zanimalo ga je, ali ženske zdaj že prevladujejo. "Dober inženir je radoveden, iznajdljiv, kreativen, sposoben nekega nivoja kritičnega mišljenja in logičnega povezovanja. Nobena od teh karakteristik ni odvisna od spola," je povedala Kropivšek Leskovarjeva. 

In kako vidi svojo prihodnost? Na katerih področjih bi lahko prispevala kot inženirka k razvoju družbe? "Po resnici povedano, ne vem. Rada si puščam odprte poti, da se mi same pokažejo. Upam pa, da to, kar bom počela čez 10 let, trenutno sploh še ne obstaja. Tako kot 15 let nazaj tako široka uporaba umetne inteligence tudi še ni obstajala," je še povedala.