Zdravje Jadranskega morja: katere nevarnosti mu pretijo?

Morski biolog Borut Mavrič na vprašanje, kako morski organizmi prenašajo ekstremne temperature, odgovarja, da odmik od normalnih temperatur pomeni stres. A nekateri organizmi se lahko umikajo temu stresu, večja težava je za tiste, ki so pritrjeni, pa še tisti lahko nekaj časa trpijo ta stres, pojasnjuje. "Trenutni porast temperatur za morski svet še ni katastrofalen, vprašanje je, kako dolgo bo to trajalo in ali se bo to tekom poletja to še ponovilo," opozarja. 

Severni Jadran je bil še pred kratkim povsem prekrit s sluzjo, zdaj se pregreva zaradi vročinskega vala. "Tudi sluz predstavlja stres, še vedno je prisotna na morskem dnu. Pri njenem razpadu se porablja kisik, zato lahko pride do zmanjšanja kisika in pogina določenih organizmov. To smo opazili, težko pa ocenimo, kolikšna je stopnja smrtnosti."   

Zaradi visokih temperatur se očitno dogaja tropikalizacija Jadrana, zadnja leta je v medijih tudi vedno več poročil o  invazivnih tujih vrstah, ki naj bi izpodrinile avtohtone vrste. Kot pravi Mavrič, se tudi zaradi vedno več ladijskega prometa povečuje vnos živalskih vrst po svetu. Katere tujerodne vrste vidijo biologi kot najbolj nevarne? To je trenutno modra rakovica, ki se vedno pogosteje pojavlja tako v našem morju. V Italijanskih lagunah pa že povzroča ekonomsko in ekološko škodo, pojasnjuje Mavrič. 

Običajni ljudje se bojimo predvsem nevarnih živali. Koliko sta v resnici nevarni napihovalka in plamenka, obe sta zelo strupeni. Kako naj ravnamo, če se srečamo z njimi?  Kot pojasnjuje, se pojavljata zelo redko, njun način življenja je takšen, da težko sploh prideta v stik s človekom. Priporoča, da se nečemu, česar ne poznaš, ne približuješ, se tega ne dotikaš in tega ne ješ. 

Strelka naj bi ponekod v Istri  v Tarski vali skorajda povsem izpodrinile ciplje, orade, brancine, ki so jih tam stoletja lovili. Ribiči kličejo na pomoč, treba je nekaj narediti. Pa se v morju sploh da kaj narediti, se da ustaviti invazivno vrsto? "Vplivamo lahko na številnost vrste, z usmerjanjem lova, prehrane lahko vplivamo na to, da ustvarjamo pritisk na vrste in njihovo populacijo," odgovarja Mavrič.  

Jadran je sicer dom številnim vrstam morskih psov, tudi belim morskim psom. Bi lahko bilo tudi pojavljanje morskih psov zaradi klimatskih sprememb v prihodnje bolj pogosto? Mavrič miri, da ta strah ni relevanten, saj je morski volk že dolgo prisoten v severnem Jadranu,  pa je zelo malo nevarnosti.  Bi lahko iz Rdečega morja poleg napihovalke in plamenke prišel tudi morski bik, ki je ena najbolj agresivnih vrst? "Ne morem reči, da te nevarnosti ni, je pa zelo majhna."