V primeru ministra sem pogrešal, da bi nekdo kolegom takoj rekel: Tukaj smo pa šli predaleč

Direktor PU Novo mesto Janez Ogulin je tudi član Odbora za integriteto in etiko v policiji. Kot pravi, se je v konkretnem primeru ministra Koprivnikarja zgodilo nedopustno: "Vendar pa neprimerno početje peščice ne odraža mnenja večine." Kaj šele, da bi večina tako delovala.

Prav tako so sankcije – več vpletenih je izgubilo službo – pravilne, ocenjuje. Sankcije pač morajo biti vzgojne, da je sporočilo jasno.

Dejanje vpletenih policistov je bilo torej nedopustno, neetično. A k temu jih je nagovarjal kar šef sindikata …

Ljudje na nekih funkcijah, vodje, tudi starejši policisti se morajo zavedati, da so na očeh, da so lahko povzemani. Z lastnim zgledom so dolžni pokazati, kaj je bilo prav in kaj ne.

V policiji obstajajo jasna pravila za komuniciranje z različnimi javnostmi. Zavedamo se tudi novosti v svetu komunikacije, prednosti, ki jih prinašajo Facebook in ostala omrežja. Potrebno pa je že vnaprej vedeti, kaj prinese določeno sporočilo, določena delitev mnenja, ki ga izražaš kjer koli. Vedeti je treba, kdo bo to prebral, kakšno mnenje si bo na podlagi prebranega ustvaril, kako bo prebrano povzel. Policija si v zadnjih letih močno prizadeva, da se vrne k skupnosti, pridobi zaupanje ljudi, lokalnih skupnosti, saj lahko samo skupaj s prebivalci odpravljamo vzroke za nekatere težave. In ravno nepopolna informacija, informacija, ki izvira iz neznanja, nepoznavanja področja, dogodka, primera, lahko močno škodi temu cilju.

Ste se z vašimi policisti o "aferi Koprivnikar" že pogovorili?

O tem se pogovarjamo vsak dan. Tudi odzivi posameznih policistov in vodstev policijskih postaj imajo jasno sporočilo – to ni prav in škoda, da se na takšnih primerih krni ugled policistov.

Marsikdo je skušal v primeru ministra Koprivnikarja situacijo opravičevati z dejstvom, da imajo policisti nizke plače, slabo opremo, veliko dela, da se stavka vleče v nedogled. Je to opravičilo? Ali s policisti kdaj govorite o okoliščinah, ki vplivajo na njihovo delovanje?

Dejstvo je, da določene družbene razmere, razmere v organizaciji, kot so neustrezni delovni pogoji, tudi plače … lahko vplivajo na to. Vendar! Vsak se samostojno odloča o tem, kaj bo v življenju počel. Nikakor ne moremo pristati na to, da plača vpliva na to, ali bo oseba ravnala etično ali ne. Poznamo mehanizme, s katerimi se zadeve da reševati in tudi vodstvo policije že od začetka stavke trdi, da so zahteve policistov po izboljšanju stanja legitimne. Tukaj ni dvoma! Se pa ne morem strinjati, da bi se cilje dosegalo na neprimerne, neetične in nezakonite načine. O problemih lahko razpravljamo, a rešuje se jih z legitimnimi in družbeno sprejemljivimi sredstvi. Po tej logiki bi lahko rekli, da so tudi storilci kaznivih dejanj, ki so nezaposleni, upravičeni do tega, da izvršujejo kazniva dejanja. To ne gre! In ko se s policisti pogovarjamo, praviloma prepoznajo, kaj je prav.

Gre za posamične kršitve, čeprav konkretnega podatka v tem trenutku nimam. Lahko pa povem, da jih je na območju policijske uprave zelo malo. Neetičnost bi se na primer lahko pokazala tudi v postopkih, ko državljani pišejo pritožbe, in recimo lani je bilo teh pritožb manj kot leto prej. Tudi ko gre za kazniva dejanja, se občasno kdo znajde v postopku, vendar se pogosto pridemo do ugotovitve, da so državljani policista prijavili za nekaj, kar se ni zgodilo, da bi se sami izognili kakšnemu postopku ali kazni. Ves čas pa živimo v zavedanju, da tveganje obstaja, da se lahko srečajo z marsičem. Mislim, da je predvsem znanje tisto, ki v prvi vrsti preprečuje, da ne narediš nekaj, kar ni prav. Zato bolj kot so policisti izpostavljeni tem tveganjem, več pozornosti jih je treba posvečati. Tudi njihovim odnosom, da si pomagajo in tudi da se opozorijo. V primeru ministra sem pogrešal, da bi nekdo takoj rekel "tukaj smo pa šli predaleč". Da kolega konkretno reče kolegu, prenehaj s tem, to ni prav, to morava storiti drugače.

Pa so odnosi med policisti običajno na ravni, ko je to mogoče pričakovati?

Glede na statistične podatke, ki pravijo, da primerov kršitev ni veliko, je jasno, da policisti s tem nimajo toliko težav, kot se morda kdaj želi prikazati. Če imamo na PU recimo zaposlenih 1000 ljudi, se na leto dvakrat do trikrat ukvarjamo s problematičnimi odnosi, pa še to se običajno izkaže, da bi kanček več komunikacije vse rešilo. Policisti se praviloma zavedajo svoje odgovornosti in posledic. Kot pravim sam, denarja v policiji res ni veliko, a doslej je plača še vedno bila vsak mesec. Ko se sam pogovarjam s policisti, čutim, da so pripadni policiji, izpolnjevanje pričakovanj državljanov tudi nudi neko zadovoljstvo. In naši medsebojni odnosi so temelj, da lahko delamo kvalitetno in v skladu s pričakovanji. Pomembno je, da policisti pridejo v službo z jasno vizijo, da bodo svoje naloge izpolnjevali s kolegom, ki mu lahko zaupajo, ki bo pomagal, da je na policijski postaji vodja, ki bo rešil določene strokovne težave, če bo do njih prišlo. Policisti morajo čutiti, da nekdo stoji za njimi, če bodo na primer napadeni.

Pomembno je zavedanje posledic. Ko se pogovarjam s policisti, marsikateri pravi, jaz pa tega nikoli ne bi storil, nihče me ne bi prepričal. In tudi sam verjamem, da se večina policistov zaveda, kaj to pomeni, in da bi v podobnih primerih ravnali drugače. Verjamem pa tudi, da ni človeka, ki bi rekel, na naši policijski upravi pa kaj takšnega ni mogoče. Vendar, če bomo vztrajali z izobraževanji in osveščanjem, verjamem, da bodo policisti prepoznali neprimerna dejanja in se med seboj pogovarjali. Je pa bil to res poseben primer …

Tudi raven pritiska je bila najbrž specifična – sindikalist in Facebook skupina …

Točno tako, niti nimam primera, s katerim bi lahko potegnil vzporednice. Nekdo, ki ima funkcijo vodje, kakršnega koli že, se mora zavedati, da če nekaj reče, ima to večjo težo kot nekdo drug. Kar se je zgodilo je izziv tako za vodje kot policiste. A zgodilo se je, zdaj se moramo pogovoriti o tem, v katerem segmentu bomo povečali aktivnosti, da se to ne bo ponovilo. 

Se bojite, da bo dogodek, povezan z ministrom Koprivnikarjem, negativno vplival na ugled policije?

Ugled je lahko omajan, pri ljudeh se lahko pojavljajo določeni dvomi, ali niso morda tudi oni tarča "nekih spletk". Vendar lahko zatrdim, da policisti ne odobravajo tega, kar se je zgodilo. Policisti trdo delajo, velika večina policistov vsak dan, ko začne službo, ve, zakaj je tam, da je njihov namen zagotavljanje varnosti, zakonito in strokovno delo. Vodstva policijskih postaj so bila v tem primeru zelo jasna, da je to nedopustno. Mislim, da dolgoročnih posledic ne bi smelo biti. Je pa naloga vodstev in policistov, da razčistimo s tem, kaj se je zgodilo in nadaljujemo svoje poslanstvo.

Upam, da bo policija vedno skušala spraviti s ceste nekoga, ki dnevno pije, ki je potencialni morilec, ki lahko ogroža tudi policiste. Mi smo pogosto obveščeni o posameznikih, ki se komaj usedejo v avto. Normalno, da bomo v takšnih primerih odreagirali, to je naša dolžnost! Tukaj gre za neposredno varovanje ljudi. Ko policisti, ki delajo na nekem območju, vidijo nekoga, da vijuga po cesti, da se skuša odpeljati, pa je fizično nezmožen – seveda bodo odreagirali. Imeli smo očitek "stojite pred gostilno in vsakega, ki pride ven, ustavite". Ja, seveda! In upam, da ga bomo še naprej. Ker če obstaja sum, da ljudje vozijo pod vplivom alkohola, je naša zakonska dolžnost, da to preprečujemo. Saj niti ni nikogar drugega, ki bi to počel. Moramo se zoperstavljati hudim kršitvam javnega reda in miru, cestnega prometa. To je naša dolžnost. Drugo pa je primer, ki se je zgodil. Še vedno pa trdim, da praviloma ni primerov, ko bi nekdo dejal, ustavili bomo Janeza Ogulina, da se mu bomo maščevali za ne vem kaj. Zdaj imajo seveda vsi kup vprašanj – kaj pa, če delate to in ono …

Na podlagi informacij, ki jih dobimo na terenu, policija ocenjuje neke varnostne razmere. Če na določeni cesti ugotavljamo, da tam prometne nesreče, če na neki relaciji ugotavljamo, da je več voznikov pod vplivom alkohola – velika, velika napaka bi bila, če ne bi oblike, načina in časa dela prilagodili temu, da to spremenimo. To bi bilo zavestno neodzivanje in kršenje tistega, kar moramo narediti.

Tokrat je pozornost javnosti usmerjena v konkreten primer, a policisti se pri svojem delu vsak dan srečujejo z izzivi etičnega ravnanja.

Seveda. Izzivi so tako, ko gre za primerno komuniciranje kot tudi dogodki, kjer so policisti izpostavljeni tveganjem koruptivnih dejanj, selekcioniranju pri posameznih postopkih, glede tega, koga bomo kaznovali, koga ne. Tudi glasno komentiranje tega, kaj vse je narobe … Prav je, da opozarjamo na napake, a v prvi vrsti se je potrebno pogovoriti znotraj, prav tako moramo vsi prispevati k temu, da bo drugače. Odbor za integriteto in etiko se je redno odzival na različna vprašanja, tudi o medsebojnih odnosih. Marsikje se srečamo s situacijo, ko pride do nesoglasij, razhajanj – tudi med policisti in vodji. Temu smo priča tudi ob stavki, ko je bil večkrat izražen dvom, češ policisti stavkajo, vodje pa zahtevajo, da je določeno delo opravljeno. Odbor se je tudi v tem primeru postavil na stališče, da tudi stavkovne zahteve ne morejo biti vzrok za to, da prihaja do nesoglasij v policiji. Različni interesi nas morajo prej združevati. Eno so stavkovne zahteve, drugo pa pričakovanja ljudi in tudi zakon govori, da policija mora zagotavljati varnost in kar je potrebno narediti, je potrebno narediti tudi v času stavke. Pomembno je, da zaposlenim večkrat osvežimo cilje glede nalog policije, naloge znova osmislimo, povemo, zakaj je nekaj pomembno, kakšne posledice imajo naša dejanja.

Vodite policijsko upravo, kjer so izzivi policistov najbrž še nekoliko drugačni kot drugod po Sloveniji zaradi prisotnosti romske skupnosti.

Ne samo mi, ampak slovenska policija nasploh se že dolgo ukvarja z vprašanjem nestrpnosti do različnih skupin. Veliki koraki so bili glede tega narejeni že pri osnovnem usposabljanju policistov. Je pa potrebno na našem območju določene stvari izpostavljati vsakodnevno. Skušamo se pogovarjati s policisti, jih vzpodbujati, da sami pridejo do določenih spoznanj, rešitev, in da počasi odpravljamo stvari, ki so bile leta in leta ukoreninjene. Je pa pomembno, da pri tem sodelujemo tudi z lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in drugimi državnimi organi, čeprav to povezovanje znanja, ki ga imamo vsak zase, kdaj pogrešamo. Sicer pa je ravno policija na področju nestrpnosti izobraževala tudi druge državne organe, tako da smo tukaj lahko zgled, ki vleče.

Pravite, odpravili smo stvari, ki so se vlekle leta. Kaj konkretno?

Gre za odnos do skupnosti, ki živi na našem območju. Za prepričanja, da so vsi slabi, negativci, kriminalci. Tega moderna policijska organizacija ne more sprejeti. Je pa nekatere stvari težko premikati, ker so res zakoreninjene v skupnosti.

Koliko časa je v izobraževanju policistov na različnih ravneh namenjenega poučevanju o etičnem delu? Ocenjujete, da je tega dovolj?

Sam trdim, da tega ni nikoli dovolj. V okviru izobraževanja dobimo neko osnovno znanje, ki ga je potrebno vedno znova nadgrajevati. V praksi, v življenju se stvari spreminjajo in tudi policisti moramo slediti tem spremembam. Ni dovolj, da ponavljamo, "na akademiji si dobil neko znanje, zdaj ga pa uporabljaj". Nova znanja je potrebno dodajati dnevno. Odbor za integriteto in etiko je bil tudi organizator posveta, na katerem smo govorili o različnih nestrpnostih, recimo o nestrpnosti do istospolno usmerjenih. Takrat smo problematiko predstavili vsem vodjem in verjamem, da smo naredili korak naprej. Če bi pogledali stanje pred desetimi, dvajsetimi leti, bi videli, da so bile stvari zelo drugačne in tudi dojemanje teh vprašanj je bilo zelo drugačno. Pomembno pa je, da potem vodje to prenašajo naprej.

S kakšnim znanjem o etičnem delovanju je opremljen mlad policist, ko zapusti osnovno poklicno izobraževanje?

Veliko vedo. Program je dober in ponuja dobro osnovo. Na različnih nivojih se potem stvari dodajajo, tudi za vodje. Pomembno je, da se vodje naučijo, kako pri policistih doseči pravilno razumevanje, osmišljanje nalog in delovanje v praksi - z upoštevanjem tistega, kar je nekdo že pridobil v okviru izobraževanja in tistega, kar lahko dnevno pridobi.

Če se vrneva k primeru, iz katerega pravzaprav izhajava. Policisti vedo, kaj so slišali na policijski akademiji. A to je potrebno nadgraditi. Imamo konkreten primer, kakršnega se ne spomnim, da bi ga že obravnavali. To je potrebno zdaj osmisliti, povedati, v čem je bistvo, kaj se več ne sme ponoviti, da se ne bomo spet srečali s to situacijo.

Izpostavljate vlogo vodje. Kako jasna so navodila za nadrejene? Ali vsi veliko pozornosti posvečajo temu, da njihovi policisti ne pozabijo na etične standarde?

Vsega ni mogoče predpisati. Ves čas se lahko izgovarjamo na to, kaj je komu predpisano. A dejstvo je, da je potrebno dnevno ugotavljati potrebe – tako ko gre za varnostna tveganja kot tudi lastne organizacije. Od vodij se pričakuje, da prepoznavajo, kaj je potrebno postoriti. Imamo tudi možnost, da na policijsko akademijo naslovimo prošnjo, da se nadgradi določeno znanje. Osebno podpiram izobraževanje vodij in dnevno ugotavljanje, kaj je mogoče izboljšati. S tem se bistveno zmanjšajo možnosti za odklonska, neetična dejanja.

Dejali ste, vsak se odloči, kaj bo počel v življenju. Kdo naj se odloči, da bo policist?

Obstaja debata o tem, ali je poklic policista zgolj poklic, da torej imaš službo in dohodek, ali gre v prvi vrsti za pripadnost organizaciji, ki je pripravljena marsikaj tvegati, da se zagotavlja varnost drugim. Policisti se morajo zavedati, da bodo pogosto izpostavili svoje zdravje in življenje za to, da bodo pomagali drugim. Tisti, ki se tega ne zaveda, ki meni, da bo delal od sedmih do treh, da se mu nikoli ne bo nič zgodilo, da se mu ne bo potrebno izpostavljati, ta ni dober kandidat. Tisti, ki jim rečemo policisti z dušo in srcem, se zavedajo, da opravljajo nevaren poklic. Primeri v zadnjih letih so to potrdili. Tveganje obstaja. In delo policista se ne konča s koncem delovnega časa, saj tudi zakon govori o tem, da mora policist določena ravnanja preprečevati tudi v prostem času. Pričakuje se, da zaznano dogajanje, nevarnost, sporoči kolegom, ki so v službi. Zavestno zanemarjanje tega lahko pomeni hude posledice za varnost ljudi. Vsak ne more biti policist!