Dan po tem, ko je vlada potrdila predlog interventnega zakona in ga poslala v parlamentarno obravnavo, se v odločanje o ukrepih, s katerimi bi letno prihranili 300 milijonov evrov, aktivno vključujejo sindikati.
Da so na pogovore pripravljeni in da bi se z novo vlado morali čim prej za pogajalsko mizo usesti vsi socialni partnerji, je potrdil Dušan Semolič.
Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Drago Ščernjavič, pa vse začasne vodje poslanskih skupin vabi na sestanek v četrtek. Predstavili jim bodo svoje predloge in zahteve za razširitev področij varčevanja v interventnem zakonu. V skupini predlagajo, da se na podlagi pregleda učinkovitosti izvajanja dosedanjih varčevalnih ukrepov v obdobju od druge polovice leta 2008 do maja letos oblikuje poseben zakon. Ta naj po njihovem predlogu vključi vse do zdaj neizvedene varčevalne ukrepe. Opredelijo naj se cilji, kazalniki in odgovornost za izvajanje več kot 50 varčevalnih ukrepov vlade, ki jih je revidiralo računsko sodišče, je zapisal Ščernjavič. Med ukrepi, ki jih predlagajo, je tudi omejitev potovanj v tujino za vsa ministrstva in organe najmanj za eno tretjino. Pozivajo k temeljiti analizi plačil za povečan obseg dela v javnem sektorju, v primeru nepravilnosti pa morajo biti sredstva vrnjena v proračun. Prihranek ocenjujejo na približno 15 milijonov evrov. Izdatki za blago in storitve pa naj se zmanjšajo, predlagajo v skupini.
- se transferi posameznikom in gospodinjstvom v letu 2012 ne usklajujejo,
- se pokojnine in drugi prejemki v letu 2012 ne usklajujejo,
- se plače javnih uslužbencev in funkcionarjev v letu 2012 ne usklajujejo,
- višina regresa za javne uslužbence in funkcionarje za leto 2012 ostane pri 692 evrih,
- v veljavi ostanejo omejitve napredovanj javnih uslužbencev v letu 2012,
- se plače funkcionarjev znižajo za 4 % osnovne plače.
Če bo parlament še ta teden sprejel ustrezne in nujne ukrepe, je to po besedah ministra za evropske zadeve Mitje Gasparija znak, da se Slovenija premika iz popolne otrplosti pri vodenju ekonomske politike v bolj aktivno pozicijo. Zakon bo sicer v obravnavo prejel novi sklic državnega zbora takoj, ko bo konstituiran. Poslanci pa ne bodo odločali o prvotni različici zakona, saj je intervencijski zakon doživel manjše popravke, ki jih je zahtevalo ministrstvo za delo.
Zoran Janković je v pismu, ki ga je v ponedeljek naslovil na predsednika vlade Boruta Pahorja, poudaril, da je treba v parlamentarni postopek znova vložiti intervencijski zakon, tako da bi ta lahko začel veljati z novim letom. Državni zbor bi ga moral obravnavati po nujnem postopku in ga potrditi najpozneje v petek.
A se Jankovićev predlog in predlog vladne strani razlikujeta. Svoj predlog oz. le del, ki se nanaša na javne uslužbence, je Janković poslal Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj. Sindikatom v sprejetje predlaga vmesno rešitev med zakonom, ki ga je pripravila dozdajšnja vlada, in zahtevami konfederacije, in sicer da bi odložili napredovanje javnih uslužbencev za pol leta. Napredovanja v višji naziv so zdaj sicer predvidena prvega januarja, v višji plačni razred pa prvega aprila.
"Za nas je to tako trdna zaveza, da bi bil to v primeru, če bi potem politika, poslanske skupine in vladna koalicija enostransko posegla v te plače, neposreden poziv za splošno stavko v javnem sektorju, ker bi šlo za direktno kršitev dogovora. Mi verjamemo zadnjič," je poudaril Štrukelj, ki meni, da bi bilo dobro, da se še pred sprejetjem zakona Janković, kot najverjetnejši mandatar, sestane s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja.
Večinska podpora interventnemu zakonu že zagotovljena?
Začasni vodja poslanske skupine SD Samo Bevk je že včeraj pojasnil, da ima interventni zakon njihovo podporo, vendar bodo o tem še razpravljali na seji poslanske skupine, ki bo v sredo pred ustanovno sejo DZ. SD po njegovih besedah še pričakuje, da bo izredna seja glede tega sklicana v četrtek ali petek po konstituiranju državnega zbora.
Zakon podpira tudi Lista Gregorja Viranta, a le, če bo usklajen z obema skupinama sindikatov javnega sektorja. Če pa tega soglasja ne bo, so se kljub temu pripravljeni pogovarjati o posameznih rešitvah. Predlogu so naklonjeni v SLS, saj je po njihovih besedah nujen za javne finance, pričakujejo pa, da bo varčevalno naravnan.
Podobno, čeprav ga še niso prejeli, menijo v NSi. Kljub temu poudarjajo, da bodo zakon podprli le v primeru, da bo usklajen s socialnimi partnerji in bo užival njihovo soglasje, prav tako mora prispevati k uravnoteženju proračuna.
V SDS so pojasnili, da bodo predlog še preučili, prvak DeSUS Karl Erjavec pa je vnovič pojasnil, da DeSUS interventnega zakona ne bo podprl, če bo posegal v pokojnine.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.