'Interventni zakon lahko pripelje do resne zaostritve v državi'

Če bo vlada, ki opravlja tekoče posle, predlagala nov interventni zakon, to lahko pripelje do resne zaostritve v državi, je opozoril glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.

"Bil sem prepričan, da gre za neslano šalo, kajti sprejemati interventni zakon ob vladi, ki nima več polnih pooblastil, sredi volilnega obdobja je seveda na neki način tekmovanje o tem, kdo bo pobral več političnih točk, povezanih z omejevanjem v javnem sektorju," je poudaril.

Prepričan je, da bodo tisti, ki bodo "to peljali še naprej", hkrati požrli svoja zagotovila, da se bodo plačna razmerja, socialni položaj in delovna razmerja usklajevala s predstavniki zaposlenih oz. reprezentativnimi sindikati.

S predlaganim interventnim zakonom bi po njegovem na neki način prehiteli pobude, ki so bile v tej predvolilni kampanji že dane, recimo zelo podobna pobuda SDS, da se v decembru, ko še ne bo nove vlade, zamrznejo plače v javnem sektorju, pokojnine, vsi socialni transferji in se na ta način naredi prostor za ukrepe prihodnji vladi, pravi Štukelj.

Glavni tajnik Sviza je ob tem izrazil bojazen, da glede na druge stvari, kot so vprašanje davkov, enakopravnosti obremenitev, neobdavčenja kapitalskih dobičkov, lahko pride do resne zaostritve v državi.

"Navsezadnje je bilo nekje omenjeno, da je Slovenija med državami, kjer bi lahko morebiti prišlo najprej do konfliktov in do povečanja napetosti," je poudaril in dodal, da bi se mu zdelo takšno ravnanje vlade, ki opravlja tekoče posle, "infantilno".

Sviz bo strankam poslal vprašanja o zaposlovanju

Sviz pa bo političnim strankam pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami zastavil vprašanja, ki zadevajo zaposlitev in socialni položaj članov ter organizacijo dejavnosti v javnem sektorju, je dejal Štrukelj.

Sviz po njegovih besedah zanima morebitno znižanje davkov, kaj se bo zgodilo s socialno državo in s socialnimi transferji. "Napovedujejo fleksibilnejša delovna razmerja, kar pomeni lažje odpuščanje zaposlenih in popolno privatizacijo bank, ki so na udaru celotne zahodne civilizacije," je poudaril Štrukelj. Kot je dejal, ga resno skrbi, da stranke tekmujejo in licitirajo, katera bo napovedala ostrejše reze v javnem sektorju, pa naj gre za zniževanje plač ali število zaposlenih.

Vprašanja Sviza se nanašajo na zaposlitve in socialni položaj, kar pomeni, ali bodo ohranili sistem kolektivnih pogodb v javnem sektorju oz. ali dopuščajo možnost, da bi vlada spreminjala pogoje dela in višino plač z interventnimi zakoni. "Naj stranke ne sejejo floskul in konkretno povedo, kaj bodo storile. Ali bodo zmanjševale število zaposlenih, koga bodo odpuščale, v katerem delu javnega sektorja, da se bodo lahko odločili," je dejal.

Javni uslužbenci so se v zadnjih treh letih po njegovih besedah odpovedali uveljavitvi 716 milijonov evrov že pridobljenih pravic, ki so jih z dogovorom in aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor preložili v prihodnost. Opozarja, da se je v dogovoru o ukrepih na področju plač za leti 2011 in 2012 iz lanskega novembra vlada obvezala, da zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju do vključno leta 2013 ne bo preseglo enega odstotka na letni ravni od skupnega števila zaposlenih v javnem sektorju.