'Ni šlo za eksperiment, ampak za poskus stabilizacije sistema'

"Mi bi radi s podatki ovrgli navedbe, da vlada izvaja eksperiment. Jasno smo povedali, da želimo sistem stabilizirati," je začel minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Krizo zdravstvenih sistemov je pripisal covidni krizi, ki da je preobremenila sistem. Interventni zakon je označil za zgodbo o uspehu.

"Po oceni MZ in vlade bi nam zdravstveni sistem podivjal, če ne bi sprejeli tega ukrepa. Čakalne dobe bi podivjale." Na račun zakona je več kot 35.000 ljudi prišlo do storitve, je prepričan minister. "Zdravstveni sistem v tej krizi, krizi covida in krizi kadra, je v istem kot cela Evropa. Vsi evropski zdravstveni sistemi pokajo po šivih. To bomo dokazali s podatki," je tudi poudaril.

"Nikoli nismo rekli, da bomo drastično skrajšali čakalne dobe," je dodal. A vendarle je lansko poletje dejal, da se bodo čakalne dobe v letu dni skrajšale za polovico. Kdaj je prišlo do zasuka? "Mislili smo, da se bodo vrste skrajšale. A že konec leta 2022 in začetku leta 2023 je postalo jasno, da so kapacitete sistema omejene." Zaradi tega razmišljajo tudi o ukinitvi napotnic z oznako zelo hitro, je dodal. "Obstoječi način ne deluje več tako, kot je bil zamišljen."

"Sistem zaradi večjega priliva in interventnega zakona naredi več storitev," je znova zagovarjal interventni zakon. A slabost je fiksnost zdravstvenega kadra, ki onemogoča povečanje opravljenih storitev. "Če ne bi bilo plačila po realizaciji, bi priliv v cono neplačanih storitev, izvajalci bi storitve pomanjšali. To bi pomenilo daljše čakalne vrste in višje število nedopustno dolgo čakajočih," pa je analiziral tudi direktor urada za nadzor kakovosti in investicij v zdravstvo Aleš Šabeder.

Nato je predstavil podatke NIJZ in ZZZS glede števila obravnav in števila izdanih napotnic. Urad je nato naredil dve analizi. Prva se nanaša na leta od 2019 do 2022, druga pa je projekcija prvih petih mesecev letošnjega leta na celotno leto 2023.

Sunkovito povišanje števila izdanih napotnic z oznakami hitro in zelo hitro

V prvem obdobju se je povečalo število izdanih napotnic z oznakami redno, hitro in zelo hitro. Predvsem število napotnic z oznako zelo hitro, in sicer iz 18 na 25 odstotkov. Število vseh zdravniških obravnav se je med temi leti povišalo za sedem odstotkov. 

Skupna rast napotnic v letu 2022 je bila iz 2 milijona na 2,2  milijona. Letos bo pod oznakami redno, hitro in zelo hitro izdanih približno 2,7 milijona napotnic. Pod stopnjo nujno bo izdanih preko tri milijone napotnic. Leta 2019 je bilo vseh izdanih napotnic (tudi s stopnjo nujno) 2,6 milijona. Šabeder je nato poudaril, da število izdanih napotnic ne pomeni števila čakajočih. "Pri eni poškodbi kolena je bilo za enega pacienta opravljenih več kot 30 storitev, dobil pa je 12 napotnic z različnimi statusi in tako bil 12-krat vpisan v čakalne sezname."

Od leta 2018 se povečuje tudi trend čakajočih nad dopustno dobo. V letu 2023 se bo glede na projekcije povečalo za 20 odstotkov. Stopnje nujnosti med leti 2028 in 2022 so se iz redne premaknile na hitro in zelo hitro. Pri prvi kategoriji je v zadnjih petih letih opazen 11-odstotni porast, pri drugi pa 15-odstotni porast. "Skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo je v povezavo s stopnjo nujnosti napotnic," je analiziral minister. 

Gre tu za preobremenjenost primarne ravni, družinskih zdravnikov? "Težko kdorkoli oceni kolikšno število na primarni ravni je potrebnih ali nepotrebnih,. Teh podatkov nimamo, je pa treba zagotoviti zdravljenje na primarni ravni. Za to je Zakon o digitalizaciji, potem bo jasno kdo koga kam pošilja. Danes te primerljivosti nimamo. Ni te digitalne transparentnosti in sledi," je poudaril Bešič Loredan.

Šabeder je nato izpostavil, da z rastjo napotnic raste tudi število opravljenih storitev. Letos jih bo glede na projekcije opravljenih okoli osem milijonov. Lansko leto jih je bilo 7,5 milijonov. "Število opravljenih storitev je posledica interventnega zakona," meni Šabeder. Sistem ob opravljenih storitvah ne pridobiva dodatnega denarja, poudarja. 

'V sistemu je več kot tri milijone neunovčenih napotnic'

Spregovorila je tudi Alenka Kolar iz Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu. Izpostavila je tudi druge nepravilnosti. Zgodi se, da pacient namreč dobi napotnico za pulmologijo, obračuna pa se CT glave, je opisala. Izpostavila je, da je v sistemu veliko ne unovčenih oziroma t. i. plavajočih napotnic. Ocenjuje, da jih je v sistemu več kot tri milijone. "Druga anomalija je  cel kup okvirnih terminov. Ker imajo ekipe občasne zdravnike, ni nujno, da ta potem pride na delo." In seznam čakajočih se podaljša.

Predlagala je enotni urnik za naročanje. Čakalni seznami so namreč nekaj, kar nastaja pri izvajalcu, ministrstvo pa pregleda nima, do predstavljenih podatkov so prišli "na dobro voljo NIJZ in ZZZS."  Vsak izvajalec sam razporeja termine za redno, hitro in zelo hitro izdano napotnico. "Na redno se zato lahko čaka manj kot na zelo hitro," je razložila Kolarjeva.

Napovedane spremembe: nadzor porabe denarja in digitalizacija

Minister glede na podatke, ki so jih predstavili v nadaljevanju, ocenjuje, da je zdravstvo s sprejetjem interventnega zakona pokazalo anomalije in napovedal spremembe, s katerimi bi regulirali sistem. Temeljile bodo na podatkih ZZZS in NIJZ. 

Obljubil je da bo vlada sedaj denar začela usmerjati tja, kjer je število čakajočih največje. Izpostavil je namreč, da so nekateri izvajalci ob odprtju financiranja začeli gledati na ekonomski dobiček in ne kakovost opravljanja storitev. Vlada je sicer za skrajšanje čakalnih vrst namenila 137 milijonov evrov. A minister o uspehov na posameznih področjih ni mogel izpostaviti, saj da so bila sredstva preveč razpršena.

"Po predlogu spremembe 15. člena bo odgovornost prevzel blagajna ZZZS, ki bo vladi podala predlog. Ta bo sprejela končno odločitev," je razložil spremembe pri državnem financiranju. Vlada je 8. junija potrdila tudi predlog zakona o digitalizaciji, s katerimi bi poenotili baze v zdravstvu. Želijo ga sprejeti pred parlamentarnimi počitnicami. Tako bi do začetka leta 2024 vedeli, katere spremembe se bodo začela uvajati.

Želi si tudi večji nadzor nad izvajalci. Poudaril je veliko število anomalij. Uvedli bodo dve agenciji za nadzor. Predlog bosta javnosti predstavljena predvidoma do konca poletja. MZ si želi vzpostaviti tudi učinkovito mrežo zdravstva. "Treba bo vršiti izredno strog nadzor nad porabo javnega denarja v zdravstvu. Treba bo uvesti regulacijo poklicev in regulacijo izvajanja zdravstvene dejavnosti, določiti zgornje meje in tega, kaj je dovoljeno in  kaj je prepovedano," je poudaril.

Omenjeni člen zakona, ki se mu obetajo spremembe, je sicer v tretji točki predvidel tudi možnost, da se čakalne dobe po določenem času od sprejema zakona ne bodo skrajšale- V tem primeru zakon določa, da Zavod med izvajalce vključi tudi tiste zunaj mreže javne zdravstvene službe. A predlog vlade tokrat ne predvideva druge faze ukrepa z vključevanjem čistih zasebnikov. 

Poleg te spremembe znova uvaja razmejitev glede na redni program in storitve nad rednim programom, v zakon je dodana tudi zahteva, da morajo imeti izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki se želijo vključiti v izvajanje ukrepa, v eNaročanju odprte termine, na katere se pacienti lahko naročijo prek portala zVEM.

Vlada je ob vložitvi novele še predlagala, da zaradi povzročitve težko popravljivih posledic za delovanje države oziroma zdravstvo državni zbor zakon obravnava po nujnem postopku.