'Zakon je padel, ker sta mu mino nastavila SDS in del sindikatov'

Kolegij predsednika državnega zbora predloga zakona o interventnih ukrepih ni uvrstil na naslednjo izredno sejo. Njegovo obravnavo in sprejetje še v tem mandatu je predlagal poslanec Zares Pavel Gantar, pri čemer ga je podprla tudi vlada. 

Za uvrstitev interventnega zakona na izredno sejo so glasovali predstavniki poslanskih skupin SD, DeSUS, SLS, Zares, LDS ter nepovezanih poslancev, ne pa tudi predstavnika SDS in SNS. V poslanskih skupinah, ki so bili za obravnavo, imajo skupaj 55 poslank in poslancev. Vendar v času po razpustu parlamenta kolegij o vsebini izrednih sej odloča z dvotretjinsko večino.

Ob zavezi politični sil bi bili tudi sindikati za

Pobudo, da bi interventni zakon vendarle obravnavali še v tem mandatu, je Gantar sprožil na eni prejšnjih sej kolegija, pri čemer je predlagal nekoliko omiljeno različico vladnega predloga, nato pa je o možnosti dogovora opravil pogovore še s socialnimi partnerji. Kot je povedal tokrat, bi bili ti večinoma pripravljeni sprejeti nekoliko omiljen zakon, vendar ob zavezi političnih sil, ki računajo, da bodo imele v naslednji sestavi DZ pomembno vlogo, da brez soglasja socialnih partnerjev ne bodo enostransko posegale v plačna razmerja v letu 2012.

Pahor in Gaspari: Treba je ukrepati takoj

Premier Borut Pahor je napovedal, da bomo v primeru nesprejetja interventnega zakona imeli izjemno velike težave ob zaostrovanju dolžniške krize v Evropi. Sprejem interventnega zakona bi namreč finančnim trgom dal jasen signal, da država ukrepa in obvladuje svoje stroške.

Člane kolegija je poskušal prepričati tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Po njegovem ne bi smeli čakati na oblikovanje nove vlade. Zaradi ocene finančnih trgov, da se Slovenija ni sposobna hitro odzivati na razmere v okolju, se namreč položaj na finančnih trgih zaostruje in pribitki na slovenske državne obveznice so že presegli magično mejo sedmih odstotkov. "Čakanje brez aktivnosti, ki bi bilo daljše od nekaj dni, lahko položaj še dodatno poslabša," je poudaril.

SDS kljub argumentom proti

A tudi ta argument ni prepričal predstavnikov SDS in SNS. Očitno je, da predlog zakona ni usklajen z večino ekonomsko-socialnih partnerjev, je namreč ugotavljal vodja poslancev SDS Jože Tanko. Nadaljevanje postopka na tak način pa se mu ne zdi primerno. Vlada naj se usede z ekonomsko-socialnimi partnerji, uskladi rešitve in s takimi rešitvami pride v DZ, je dejal Tanko. 

Oster odziv Gantarja

Gantar je po seji kolegija ocenil, da je prizadevanja za zdravje javnih financ uničil politični prestiž. Prepričan je, da se bo nadaljnja "skrb" za usodo javnih financ nadaljevala kot del volilne kampanje SDS in dodal, da Zares pri teh igricah ne bo sodelovala. Gantar je zapisal, da je državni zbor zapravil "pomembno in nemara tudi zadnjo priložnost", da bi še pred volitvami decembra 2011 in sestavo nove vlade prispeval k stabilizaciji javnih financ v razmerah, ko je v Evropi že na delu nova recesija, finančni trgi pa so močno vznemirjeni. "Omenjena dva zakona sta padla izključno zaradi prestižnih političnih vprašanj in zaradi znane politike SDS: 'čim slabše, tem bolje'. Zakon je padel, ker mu je v DZ in v politiki mino nastavila SDS, med socialnimi partnerji pa del sindikatov, ki je pod vplivom Janeza Posedija, kar je privedlo tudi do odstopa vodje pogajalske skupine Dušana Miščevića," je oster Gantar.

Sindikati: Štrukelj obžaluje, Posediju se vse skupaj zdi predvolilna igra

Posedi odgovarja, da se mu predlog za obravnavo interventnega zakona v DZ zdi bolj predvolilna kampanja kot pa resen poskus, da se nekaj stori za državo. Kot je ocenil, so poslanci skušali urejati nekaj, za kar so že prej, pred razpustom DZ, imeli možnost, a niso. Pojasnil je, da ni "proti vsemu", ampak nasprotuje temu, da se pogajalska skupina javnega sektorja izreka o celotnem zakonu. Razložil je, da interventni zakon opredeljuje tudi zamrznitev pokojnin ter zamrznitev in tudi znižanje socialnih transferjev, kar pa ni stvar sindikatov javnega sektorja, ampak Ekonomsko-socialnega sveta.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja so po drugi strani zapisali, da obžalujejo, da je bil zavrnjen predlog interventnega zakona, saj so ga razumeli kot sprejemljiv kompromis, ki bi javnim uslužbencem zagotovil, da v prihodnjem letu ne bi bilo zniževanja plač. Predsednik konfederacije Branimir Štrukelj je ob tem še zapisal, da se bojijo, da bodo spomladi prihodnje leto razmere še bolj zaostrene in bo cena za javne uslužbence še višja. "Obžalujemo, da so pri zavrnitvi interventnega zakona prevladale ozke koristi nekaterih, ki so zavrnili uvrstitev zakona na dnevni red DZ, in tistih, ki so ga zavračali na sindikalni strani,“ še pravi Štrukelj.

Zamrznitev plač, pokojnin in socialnih transferjev

Če nov interventni zakon ne bo sprejet, se bodo v prihodnjem letu povišale plače v javnem sektorju, pokojnine in socialni transferji, za štiri odstotke bodo višje tudi plače funkcionarjev. Finančne posledice nesprejetja zakona so ocenjene na 300 milijonov evrov.

Vlada je tako septembra predlagala, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom v prihodnjem letu ne bi uskladili z inflacijo, prav tako se ne bi uskladile pokojnine in drugi prejemki, bi se pa zvišal minimalni dohodek oziroma denarno nadomestilo, in sicer z 230 na 260 evrov. Tudi plače javnih uslužbencev se ne bi uskladile z inflacijo, regres pa ostaja v enaki višini kot letos, torej 692 evrov. Za funkcionarje bi tudi v prihodnjem letu veljalo štiriodstotno znižanje plač, prav tako bi bila v prihodnjem letu še vedno zamrznjena napredovanja uslužbencev v javnem sektorju.