Spisane že tri interpelacije: očitki letijo na Dikaučiča, Vizjaka in Kustečevo

Že v torek, po sestanku štirih voditeljev štirih opozicijskih strank, je predsednica SD Tanja Fajon napovedala vložitev interpelacije ministrice za izobraževanje Simone Kustec. Vložili bi jo lahko v tednu dni, glavni očitek pa se nanaša na dejstvo, da 14 dni pred začetkom novega šolskega leta še vedno ni jasno, kako bo potekal pouk. Gre že za drugo interpelacijo Kustečeve, prvo je uspešno prestala marca.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim vodjem poslanske skupine LMŠ Branetom Golubovićem ima prav tako že spisano interpelacijo zoper ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka in ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. Predlog interpelacij Vizjaka in Dikaučiča je LMŠ opozicijskim partnerjem že poslala. Razmišljajo tudi o interpelaciji zoper ministra za zdravje Janeza Poklukarja. 

Odziv vlade: opoziciji očitajo, da ji je le do rušenja vlade

Ob napovedanih novih interpelacijah iz koalicije prihajajo kritike ravnanja opozicije. Vodja poslancev SDS Danijel Krivec ji očita, da kot edini izziv vidi le rušenje vlade. 

"Pred nami so novi izzivi: rast okužb s covidom 19, nemirne situacije v Afganistanu in na Bližnjem Vzhodu, skrb za dobrobit Slovenije, ohranjanje delovnih mest in učinkovit razvoj gospodarstva. Žal pa leva opozicija ponovno kot edini izziv vidi le rušenje vlade," je na Facebooku zapisal Krivec, vodja poslancev največje vladne stranke SDS. Iz kvote te stranke prihaja tudi okoljski minister Andrej Vizjak, ki je eden od treh ministrov, ki mu grozi interpelacija.

Vodja poslancev SMC Gregor Perič pa je napovedi pospremil z zapisom na Twitterju: "Potem, ko so se v opoziciji z uspešnimi dogovori o medsebojnem nesodelovanju že samointerpelirali, je potrebno ta flop nemudoma zamaskirati še s kakšno klasično interpelacijo. Spet medsebojno tekmujejo, kdo bo hitrejši in razdiralnejši."

Golubović: Ni pomembno, kdo bo nosilec interpelacij, pač pa vsebina

Kot je dejal Golubović, sta za LMŠ v prvi fazi pomembni zlasti interpelacija Vizjaka in Kustečeve. Vloženi bosta, ko se bodo v opoziciji o tem dogovorili, je pojasnil. Medtem za LMŠ po besedah Golubovića ni pomembno, kdo bo nosilec interpelacij, pač pa jim je pomembna vsebina in to, da "nedvoumno dokažemo, da sta tako minister Vizjak kot ministrica Kustečeva opustila ravnanja, ki bi jih morala izvajati po zakonu".

Kdo bo nosilec interpelacije Dikaučiča, se tako še niso dogovorili. V LMŠ so jo spisali in so se pa pripravljeni v opoziciji dogovoriti, da bi bila nosilec katera druga poslanska skupina ali celo dve, je povedal Golubović.

Interpelacija Dikaučiča: očitki se nanašajo na dogajanje glede imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev

Že kar nekaj časa je po Golubovićevih besedah spisana interpelacija Dikaučiča, danes pa so jo poslali v pregled partnerjem opozicije. Po njihovi oceni se je Dikaučič v tem času, ko je minister, izkazal za izredno slabega varuha pravne države. Med očitki je njegovo ravnanje v zvezi s postopkom imenovanja evropskih delegiranih tožilcev in "da je bil tiho pri neustavnem predlogu zakona o nalezljivih boleznih".

Dikaučič, ki je minister v kvoti najmanjše vladne stranke SMC, je sicer zadnji, ki se je pridružil ministrski ekipi v vladi Janeza Janše. Poslanci so ga za ministra potrdili 15. junija, s 44 glasovi za in 41 proti. Nasledil je Lilijano Kozlovič, ki je s funkcije odstopila ravno zaradi nestrinjanja z ravnanjem vlade glede postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev.

Prva točka: "Dikaučič je zgolj navidezni, tako rekoč slamnati minister"

V obrazložitvi prve točke poslanci LMŠ Dikaučiču očitajo, da je "zgolj navidezni, tako rekoč slamnati minister". "To je bilo slutiti iz njegovega že tedaj očitnega izmikanja vsebinskim opredelitvam in izražanju mnenj ter iz zatekanja k splošnostim, izrazito in še zlasti v "sagi" evropska delegirana tožilca," so zapisali in v dokumentu tudi navedli njegove izjave.  

"Da bo prej izvrševalec navodil kot avtonomen odločevalec, dejanski pravosodni minister pa sam predsednik vlade, se danes, žal, le še potrjuje," so dodali. Zapisali so še, da je "vlada z nezakonitim sklepom razveljavila zakonit javni poziv in ministrstvu za pravosodje odredila objavo novega, nezakonitega", in dodali, da je s tem "nedopustno posegla v ustavni položaj sicer neodvisnega in samostojnega državnega tožilstva, ki se zagotavlja tudi prek postopkov imenovanja".

Poslancem LMŠ se, glede na besedilo, zdi očitno, da "želi vlada (sčasoma) izsiliti imeni po lastnem okusu, v nasprotnem pa z zahtevo po oblikovanju liste šestih kandidatov (prvič so se prijavili štirje, drugič le še dva) imenovanje dvojice tožilcev nenehno zavlačevati oziroma preprečevati". Pri tem pa naj bi vlada med drugim tudi dodatno kvarila "že sicer dodobra načet mednarodni ugled države".

Druga točka: "Ravnanje ministra Dikaučiča ne daje upanja, da bo praksa vlade kakor koli drugačna"

Na zadnji dan leta 2020 je bilo v Sloveniji 206 državnih tožilcev. Skupno število je tako dosegalo nekaj manj kot 77 odstotkov zasedbe, ki jo za državna tožilstva v Sloveniji predvideva Odredba o številu mest državnih tožilcev (in sicer 268), ter vztrajno upada. Leta 2018 in 2017 je bila zapolnjenost tožilskih mest 83-odstotna, leta 2019 pa nekaj manj kot 79-odstotna, so zapisali poslanci LMŠ.

"Navkljub očitni kadrovski podhranjenosti, s katero se zaradi upokojitev, odpovedi ali drugih načinov prenehanja državnotožilske funkcije sooča nemalo državnih tožilstev, se vlada že tako rekoč od nastopa mandata imenovanj tožilcev otepa oziroma jih ustavlja, ravnanje ministra Dikaučiča pa – vsaj za zdaj – ne daje prav nikakršnega upanja, da bo z njegovim prihodom praksa vlade kakor koli drugačna," so prepričani.

Tretja točka: "Dikaučič bo molčal in še naprej pomagal teptati načela pravne države"

Pod tretjo točko so izpostavili, da "posege v človekove pravice lahko sprejema le zakonodajalec (vlada pač ne), in to z zakoni, nikakor pa ne z akti, ki so po hierarhiji niže, denimo z odloki, kot je to mesece počela vlada. To ji je zaradi popolne vsebinske votlosti omogočal presojani del 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), zdaj (k sreči) spoznan za protiustavnega".  

"Glede na več mesecev trajajoče vedênje predstavnikov vlade, kot da jim je v boju zoper epidemijo dovoljeno prav vse, je iluzorno pričakovati, da je vladna koalicija novelo ZNB zavrnila, ker bi sprevidela svojo zmoto. Nikakor, v zadnjem hipu se je zavedla neizogibne klofute v obliki zavrnitve novele ZNB ter si sklenila zgolj kupiti čas za nov poskus – vendar ne uresničitve ustavne odločbe, pač pa uzurpacije zakona, ki bi ji (tudi v prihodnje) omogočal nadzor in 'obvladovanje' ljudi. Minister Dikaučič bo – glede na pokazano doslej – tudi takrat molčal in še naprej pomagal teptati načela pravne države," so zapisali.

Interpelacija Vizjaka: glavni očitki glede zakona o vodah

Kot je dejal Golubović, so besedilo interpelacije Vizjaka poslali opozicijskim partnerjem 6. avgusta, očitajo pa mu, da je "pri pripravi zakona o vodah kršil ustavo, zakonodajo in mednarodnih sporazume ter zavestno ignoriral temeljna okoljska načela in izključeval strokovno javnost iz razprave".

Na koncu, po referendumu, ko so ljudje zrušili zakon, se je Vizjak po Golubovićevih navedbah nespoštljivo obnašal do ljudi in govoril, da ne razumejo, kaj zakon prinaša. "Da minister, ki mu je javnost na referendumu odrekla legitimnost, vodi boj proti podnebnim spremembam, za LMŠ ni sprejemljivo. Taki ukrepi ne bodo učinkoviti," je prepričan Golubović. Zato v LMŠ menijo, da bi minister moral odstopiti oz. da bo interpelacija uspela, če tudi v DeSUS in še kakšni stranki menijo, da ni sprejemljivo, da "minister, ki ne spoštuje stroke in narave ter daje parcialnim interesom posameznikov prednost pred skupnimi, vodi to ministrstvo". 

Prva točka: "Minister temeljnih načel varstva okolja ne razume oziroma jih načrtno ignorira"

"Temeljna načela varstva okolja, ki jih, glede na njegovo delovanje, minister za okolje in prostor očitno ne razume oziroma jih, kar je še huje, načrtno ignorira, so načelo trajnostnega razvoja, načelo celovitosti in načelo dopustnosti posegov v okolje, ki so dopustni zgolj, če ne povzročajo čezmerne obremenitve," so podpisniki interpelacije zapisali v prvi točki. 

Dodali so, da so naslednja tri načela načelo preventive, po katerem mora biti vsak poseg v okolje načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja, načelo odgovornosti in načelo javnosti. "Kakršen koli poseg v okolje, še posebej, ko je ta izveden v neskladju z navedenimi načeli oziroma ko ministrstvo za okolje in prostor z nestrokovnimi zakonskimi posegi omogoča oziroma dopušča agresivno in škodljivo ravnanje z okoljem, je nepovraten proces," so poudarili. 

Da je minister pri pripravi novele Zakona o vodah očitno kršil ustavo, je ugotovil tudi varuh človekovih pravic. "Postopanje Ministrstva za okolje in prostor kot pripravljavca predpisa ni bilo skladno s pravico javnosti do sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov," je zapisal varuh. 

Druga točka: "V svojih argumentacijah poplavno ogroženost izrabil za dimno zaveso"

V drugi točki, kot že omenjeno, ministru očitajo, da je načrtno omejeval javno obravnavo, onemogočal splošno razpravo in s tem izključil strokovno javnost iz postopka sprejemanja zakonskega predloga. "Šel je še dlje in skrajšani postopek malodane zavajajoče utemeljeval z argumentom, da je ključni del zakona čimprejšnja sprostitev sredstev iz Sklada za vode za vzdrževanje slovenskih vodotokov, medtem ko so spremembe, ki se nanašajo na neposreden vpliv na površinske in podzemne vode, tako je trdil, manj pomembne," so zapisali. 

Očitajo mu še, da je poplavno ogroženost izrabil za dimno zaveso, "s katero je želel prikriti škodljive določbe, povezane z varnostjo pitne vode in intenzivnimi posegi v okolje". "Popolnoma nekorektno in neprimerno je tudi sklicevanje ministra Vizjaka na poplavno ogrožene, saj bi lahko pripravil poseben predlog novele zakona o vodah, s katerim bi spreminjal zgolj vsebino, ki se nanaša na zagotavljanje sredstev za vzdrževanje vodotokov in protipoplavnih ukrepov," so zapisali poslanci. 

Tretja točka: "Svojo neprimernost je pokazal s podcenjujočim odnosom do razsodbe ljudstva"

V tretji točki mu očitajo še, da se je pri sprejemanju novele postavil na stran parcialnih interesov kapitala in vztrajal pri spremembah, proti katerim je bila združena vsa strokovna javnost. "Pod vprašaj je postavil svojo verodostojnost pri iskanju ravnovesja med ohranjanjem zdrave vode, zemlje in zraka na eni strani ter interesi razvoja in gospodarstva na drugi, s tem pa opustil eno temeljnih nalog ministra za okolje in prostor," so prepričani poslanci. 

Dodali so še, da je svojo neprimernost za opravljanje funkcije ministra pokazal tudi s podcenjujočim odnosom do razsodbe ljudstva, ki je plebiscitarno zavrnilo spremembe zakonodaje o vodah. "To je dalo jasno sporočilo, da želi ministra za okolje, ki se bo zavedal, da mora vsaka generacija z naravo delovati odgovorno in z mislijo na prihodnje rodove. Torej, da je ne preda v slabšem stanju, kot jo je podedovala," so še zapisali.

Ima opozicija 46 poslanskih glasov?

V opoziciji se torej trenutno pogovarjajo o štirih interpelacijah, čeprav lahko kmalu pričakujemo še kakšno. LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci načeloma nimajo zagotovljenih potrebnih 46 poslanskih glasov, toda Vizjak je bil očitkov deležen tudi znotraj svoje SDS, poleg tega so se po referendumu o njegovi vlogi ministra začeli spraševati tudi v NSi. 

Na SD so pojasnili, da bodo besedilo preučili in podali tudi svoje predloge. "V naši poslanski skupini se bomo o tej interpelaciji pogovarjali naslednji torek," je v oddaji 24UR ZVEČER napovedala predsednica stranke Tanja Fajon. Sicer pa je glede na njene odgovore pričakovati, da bodo interpelacije podprli. 

"Poslanci PS SAB se bodo o navedenem pogovorili na kolegiju poslanske skupine v torek, 23. avgusta," so nam sporočili iz stranke SAB.

Kot kaže, bodo k podpisu interpelacij povabljeni le člani t. i. koalicije ustavnega loka (KUL). Iz stranke DeSUS so namreč sporočili, da z nobenim od omenjenih besedil še niso bili seznanjeni. 

Napovedane tri interpelacije bodo število interpelacij ministrov Janševe vlade dvignile na osem

Interpelacije Kustečeve, Vizjaka in Dikaučiča bodo število interpelacij ministrov Janševe vlade, ki je mandat nastopila sredi marca 2020, dvignile na osem. Lani sta jo uspešno prestala ministra za notranje zadeve Aleš Hojsa in za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, letos pa so se pred poslanskim zborom morali zagovarjati minister za kulturo Vasko Simoniti, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj in že tudi ministrica Kustečeva.

Interpelacija je bila sicer vložena tudi proti tedanji ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec, a o njej niso nikoli razpravljali, saj je ministrica odstopila na seji, na kateri so odločali o njeni razrešitvi. Predlog je podal premier Janša.