Finančni minister Klemen Boštjančič prestal interpelacijo

V državnem zboru se je zaključila več ur trajajoča interpelacija finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Minister je interpelacijo uspešno prestal, saj je proti njemu glasovalo le 29 poslancev - za njegov odhod bi sicer moralo glasovati 46 poslancev. Sicer je bilo že začenši malo verjetno, da bi interpelacija uspela, saj so jo poslanci SDS vložili sami, čeprav so kasneje v NSi sporočili, da jo bodo podprli.

Za interpelacijo so glasovali vsi prisotni poslanci SDS, ki so Boštjančiču očitali negospodarno upravljanje z javnimi sredstvi, zlorabo položaja in zavajanje javnosti, predvsem pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. Podprli so jo tudi prisotni poslanci NSi in nepovezana poslanka Eva Irgl.

Med obravnavo interpelacije, ki se je začela že v dopoldanskih urah, so opozicijski poslanci nizali očitke na račun ministra. Poudarili so, da takšna oseba ne bi smela zasedati javne funkcije, sploh ministrske. Andrej Poglajen (SDS) je na primer Boštjančiču očital, da je zanemaril skrbništvo nad državnim proračunom v korist lastnih interesov. "Ministrstvo, ki ga vodi gospod Boštjančič, je identična slika tega, kar spremlja celotno vlado. Spremlja jo korupcija, spremlja jo klientelizem, spremlja jo nepotizem in spremljal jo bo tudi oziroma doživela bo bridki konec, ki se bo odrazil na naslednjih volitvah," je dejal.

Po besedah Tomaža Lisca (SDS) v oči bode tudi to, da minister v obravnavi v DZ očitkov ni zavrnil. "Spoštovani minister, danes imate največjo in najbolj odgovorno možnost, da bi vse očitke konkretno zavrnili. Vi pa ste rekli 'na odboru, v medijih, sem že vse zavrnil'. Zakaj niste danes ponovili zgodbe in še enkrat vse zavrnili," ga je vprašal.

V SDS so med očitki ministru izpostavili tudi domnevno korupcijo pri prodaji Športne loterije. Pri tem so se sklicevali na današnje poročanje nekaterih medijev, da naj bi Boštjančič v zameno za dovoljenje finančnega ministrstva za prodajo loterije zahteval denar zase in za Gibanje Svoboda.

Na ministrstvu so te navedbe sicer že zavrnili. Kot so poudarili v današnjem sporočilu za javnost, v katerem so navedli tudi vsebino zahteve za popravek, ki so jo naslovili na spletni portal Požareport, ni minister "nikoli in nikdar zahteval podkupnine ne v tem ne v kakšnem drugem primeru". Boštjančič pa je v izjavi novinarjem ob robu seje poročanje označil za neumnost, ki da se ni naključno pojavila na dan interpelacije.

Robert Janev (Svoboda) je glede očitkov opozoril, da o prodaji Športne loterije odločajo njeni lastniki, ministrstvo pa le preveri, ali izpolnjujejo pogoje za prodajo. "Torej, še enkrat, jaz navkljub trudu, da bi našel en majhen košček tega, kaj dejansko minister za finance dela napačno, tega žal ne najdem," je dejal.

'Afera Litijska'

Kot je ob vložitvi interpelacije v začetku novembra dejal poslanec SDS Zvonko Černač, Boštjančiču očitajo nevestno delo v službi, oškodovanje javnih sredstev, zavajanje javnosti v aferi Litijska in zlorabo položaja. Minister je izgubil tudi kredibilnost in zaupanje, je dodal. V primeru nakupa stavbe na Litijski cesti ministru med drugim očitajo protipravno zagotovitev proračunskih sredstev za plačilo kupnine, oškodovanje javnih financ ter negospodarno in nesmotrno upravljanje javnih sredstev.

Če bi minister za finance deloval v skladu z zakonom in ne bi predlagal prerazporeditve sredstev iz proračunske rezerve, do škodljivega nakupa stavbe na Litijski 51 ne bi prišlo, je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril Rado Gladek. Med očitki ministru je povzel številne nepravilnosti, povezane z nakupom stavbe na Litijski, netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja, znižanje sredstev za delovanje računskega sodišča in druge.

"V reviziji zaključnega računa proračuna za leto 2023 računsko sodišče ugotavlja, da je bil zaradi nakupa stavbe na Litijski 51 kršen zakon o javnih financah, da v proračunu za leto 2023 nakup stavbe na Litijski ni bil načrtovan, zanj ni bilo zagotovljenih sredstev, niti ni bila pripravljena investicijska dokumentacija," je našteval Gladek in ministra Boštjančiča pozval k odstopu.

Zaupanje v ministra kot skrbnika javnih financ je po mnenju poslancev SDS porušeno tudi zaradi nakazil njegovega podjetja na račun v davčni oazi. Po poročanju medijev je namreč pred vstopom v politiko prek svojega podjetja Brio, ki je še vedno v njegovi lasti, nakazal 31.000 evrov v Belize v Srednji Ameriki. Boštjančič je tedaj za POP TV pojasnil, da je šlo za izobraževanje pilotov.

Vrtovec: V zgodovino se bo zapisal kot minister za višje davke

"Pri nakupu sodne stavbe je šlo narobe vse, kar je lahko narobe šlo, tudi s strani ministrstva za finance,"  je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi poudaril tudi Jernej Vrtovec. Spomnil je, da je komisija za nadzor javnih financ februarja letos o nakupu sodne stavbe predlagala revizijo računskega sodišča, to pa je ugotovilo več kršitev, "tako s strani ministrstva za pravosodje kot tudi ministrstva za finance," je poudaril.

Se pa bo minister Boštjančič po mnenju Vrtovca v zgodovino zapisal tudi kot minister, ki se ga bo oprijel vzdevek minister za višje davke. Izpostavil je številne spremembe, sprejete v mandatu aktualne vlade, na podlagi katerih so se že ali se bodo zvišala davčna bremena in dajatve državljanov in pravnih oseb. O tem je med drugim izpostavil razveljavitev rešitev na področju razbremenitve pri dohodnini s konca mandata prejšnjega DZ, uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka, davek na bilančno vsoto bank, povišanje davka od dohodka pravnih oseb.

Po izračunih Vrtovca se bo na podlagi ukrepov aktualne vlade davčno breme v obdobju 2023-2028 skupno povečalo za 7,5 milijarde evrov, "to znaša 3750 evrov novih javnih dajatev na vsakega državljana v tem obdobju," je poudaril. Med očitki ministru je med drugim izpostavil neuresničevanje koalicijske zaveze glede razbremenitve davka na plače. 

Kot je dejala Iva Dimic (NSi), so posebej zaskrbljujoče posledice višjih davkov za družine. "Ljudje so v težavah, če želijo ohranjati način življenja, ki so ga poznali pred ministrovanjem gospoda Boštjančiča," je opozorila.

Vrtovec pa je dejal, da bodo v NSi interpelacijo ministra podprli tudi zaradi tega.

Koalicija stopila v bran ministru

Da minister za finance ne more biti in ni odgovoren za ravnanja, ki so v pristojnosti drugih ministrstev, je medtem v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda poudarila Andreja Kert. Izpostavila je, da je v primeru nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani predlagatelj gradiva predstojnik ministrstva za pravosodje in ne predstojnik ministrstva za finance, "kot se skuša ves čas prikazati v javnosti." Minister za finance tudi nima pravne podlage, da bi stanje nepremičnin in potrebo pravosodnih organov glede ustreznih in zadostnih nepremičnin preverjal na terenu, je dodala.

Po njenem mnenu gre pri interpelaciji za "brezupen napad na eno od bolj izpostavljenih oseb koalicije." Med dosežki Boštjančiča v mandatu aktualne vlade je med drugim izpostavila prenovo plačnega sistema v javnem sektorju in več potez za izboljšanje finančnih kazalnikov. Napovedala je, da bodo v Svobodi glasovali proti interpelaciji.

Tine Novak (Svoboda) je interpelacijo označil kot "poskus ustvarjanja afere iz proceduralnih razlik in tehničnih napak brez realne podlage". Izpostavil je številne dosežke ministrstva pod Boštjančičevim vodstvom, pri čemer mu je pritrdil tudi kolega iz poslanske skupine Uroš Brežan. Ta je med drugim izpostavil učinkovit odziv na lanske ujme. "Tudi občinam je bil minister ob dogovarjanju zelo naklonjen," je dejal o dogovarjanju glede višine povprečnine za občine.

V SD izpostavili negospodarno ravnanje predlagateljev interpelacije

Interpelacije prav tako ne bodo podprli v poslanski skupini SD. "Kot vedno v teh primerih se moramo vprašati, kdo so tisti, ki vpijejo 'primite tatu', in zakaj želijo s tem ustvariti nekaj dramskega in političnega učinka," je v predstavitvi stališča poslanske skupine izpostavil Soniboj Knežak.

Ob očitkih o negospodarnem ravnanju z javnimi sredstvi po njegovih besedah ne smemo pozabiti, kako so z njimi ravnali predlagatelji interpelacije, ko so nazadnje dobili to priložnost. "Ne bo se pozabilo tovornjakov z maskami, prijateljsko pajdaških nabav, nerealistično načrtovanih proračunov, visokih prerazporeditev med postavkami za razne namene. Vse, kar so potrebovali kot izgovor, so bile izjemne okoliščine in pavšalne navedbe, češ da rešujejo življenja," je spomnil na negospodarne prakse iz obdobja covida-19.

Po mnenju poslanske skupine Levica je minister Boštjančič obširno odgovoril na očitke, "ki bi jih desna stran parlamenta brez težav in v prvi vrsti očitala in tudi morala nasloviti kateremu koli svojemu ministru," je poudaril Milan Jakopovič. Menijo tudi, da je interpelacija "v svojih točkah neupravičena", zato je ne bodo podprli.

Čeprav so v Levici prepričani, da bi moral imeti minister za finance večji posluh za rešitve prebivalcev, "zlasti v delu, ko moramo zasledovati servisiranje javnih storitev in pravic," verjamejo, da bodo z ministrom dobro sodelovali do konca mandata, je poudaril Jakopovič. Med Boštjančičevimi dosežki je med drugim izpostavil hiter odziv ob lanskoletnih poplavah in izboljšanje stanja javnih financ.

"Letni proračunski primanjkljaji so se po ogromnih vsotah, ki jih je zapustila prejšnja vlada, znižali. Proračunski primanjkljaj je leta 2023 znašal 2,6 odstotka BDP, letošnji pa bo sodeč po zadnjih napovedih še malenkost nižji. V enako smer se gibljejo tudi podatki glede državnega dolga, saj je z izjemo leta 2019 trenutni državni dolg, ki znaša nekaj pod 70 odstotkov BDP, najnižji po letu 2012," je naštel Jakopovič.

Boštjančič je očitke zavrnil

Boštjančič je medtem vse navedbe iz interpelacije zavrnil. Kot je povedal v parlamentu, kot finančni minister ne more biti odgovoren za ravnanja drugih ministrstev. Njegovo ministrstvo namreč ni kupilo stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. "Gre za poskus preusmerjanja pozornosti od bistva problema – če bi imelo ministrstvo za pravosodje lastna sredstva za ta nakup, bi bil ta še vedno opravljen točno tako, kot je bil, saj nobenih postopkov nakupa ni vodilo ministrstvo za finance," je opozoril. 

Ker so bili odhodki državnega proračuna ob koncu leta 2023 nižji od načrtov, sredstva splošne proračunske rezervacije so bila na voljo, ministrstvo za pravosodje pa je utemeljevalo nujnost, gospodarnost in izvedljivost nakupa stavbe na Litijski, je ministrstvo za finance pristopilo k pripravi vladnega gradiva za zagotovitev dodatnih sredstev za nepredviden namen, ki ga ni bilo možno načrtovati ob pripravi proračuna in obeh rebalansov, je pojasnil Boštjančič. 

Ob tem je spomnil, da so nepredviden namen  iz 42. člena Zakona o javnih financah vse vlade in vsi ministri pogosto tolmačili drugače, kot ga razume računsko sodišče. To neskladje je bilo namreč ugotovljeno v vseh revizijah računskega sodišča zadnjih 14 let in za vse ministre. "Državni zbor je zato na predlog te vlade sprejel spremembo zakona o izvrševanju proračuna, ki do prilagoditve sistemskega zakona o javnih financah ureja to večletno različno tolmačenje nepredvidenega namena. Vlada lahko skladno s tem do meje dveh odstotkov ta sredstva razporeja sama."

Glede pravilnika o postopkih za izvrševanje državnega proračuna pa je spomnil, da je v njem določen instrukcijski rok z namenom zagotoviti pravočasno in pravilno izvajanje proračunskih postopkov do konca tekočega leta. Procesni roki v pravilniku urejajo notranjo organizacijo dela državne uprave, neposrednih posledic pa ne morejo povzročiti, saj nimajo podlage v materialnem zakonu, za zamudo pa niso predvidene sankcije.

V nadaljevanju je Boštjančič naštel še nekaj uspehov, ki jih je ministrstvo doseglo v času njegovega vodenja. Poudaril je, da je vlada ves čas zagotavljala nemoteno in stabilno financiranje rednih in izrednih ukrepov kljub energetski krizi, draginji in poplavam. Spomnil je tudi na izdajo državnih obveznic za fizične osebe. Po njegovih besedah dobro delo potrjujejo tudi statistični podatki. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2023 je v Sloveniji znašala 2,1 odstotka, v povprečju Evropske unije in območja evra pa le 0,4 odstotka. Dolg in saldo sektorja država v deležu BDP sta nižja od povprečja Unije in evro območja, imamo pa tudi eno najnižjih stopenj brezposelnosti glede na ostale članice obeh povezav.