Interno poročilo: številne pomanjkljivosti pri nadzoru zapornikov v Kopru

Poročilo se začne s splošnimi ugotovitvami glede pobega zapornikov in lahko preberemo o težavah pri varovanju, ki so koristile zapornikoma Damjanu Mitroviću in Draganu Milosavljeviću. Pobeg so v zaporu opazili šele ob 8:05, ko sta pravosodna policista v dopoldanski izmeni pri izvajanju bujenja in deljenju zajtrka opazila, da v sobi 126 manjkata dva pripornika. V celici so bile tri postelje, dve sta bili prazni, tretji zapornik pa je takoj zatrdil, da o dogodku ne ve nič.

Po pregledu sobe so hitro ugotovili, kako sta pobegnila, in na notranji strani vrat našli pisno sporočilo, v katerem sta Mitrović in Milosavljević opisala razloge za pobeg – da se je Republika Slovenija odločila, da ju izroči Republiki Srbiji. Pri pobegu sta poškodovala nekaj inventarja in pustila pripomočke, ki sta jih potrebovala za rezanje rešetk. Prežagala sta zgornji dve rešetki na oknu in ju s pomočjo noge od stola in letvijo od postelje upognila toliko, da sta lahko splezala skozi odprtino. Pripornik, ki je trdil, da nima nič s pobegom, je po mnenju pisca poročila pomagal pri pobegu iz celice, ker je bil on edini, ki je lahko vrv za spust tudi povlekel nazaj v sobo in jo odvrgel na tla.

Slabo nadzorovane kamere

Prva kamera (kamera dvorišče 2) je posnela gibanje mimo vozil ob 3:33. Njun pobeg je bil ves čas jasno viden na kamerah, saj se po njihovem pregledu vidi, da sta na večji zabojnik naložila manjšega in se povzpela nanj ter s pomočjo vzmetnic prišla na svobodo. Če beremo poročilo, je jasno, da bi, če bi videonadzor bolje deloval, oba zapornika težko pobegnila. Poleg dejstva, da sta bila videna na kamerah, je bilo namreč zaznanih nekaj tehničnih in operativnih nepravilnosti. Kamere, ki jih uporabljajo v Kopru, so "navadne" videonadzorne kamere – v poročilu navajajo, da je najverjetnejši krivec starost kamer. Kamere bi se morale aktivirati na gibanje oziroma operaterja opozoriti na gibanje, a tisto noč takšnih kamer ni bilo. Operater je zato moral neprestano opazovati kamere po 12 ur, kar je po mnenju poročila praktično nemogoče in huda pomanjkljivost. Druga pomanjkljivost pri kamerah je bila ta, da si je v praksi vsak pravosodni policist sam organiziral pozicijo kamer na nadzornih ekranih, kar še dodatno oteži nadzor.

Dobre rešetke, a nenadzorovane

Rešetke so bile v poročilu označene kot dobre, a je znova pešal nadzor. Pravosodni policisti niso imeli praktičnih navodil, na kakšen način naj izvajajo nadzor nad rešetkami. Komisija je poskušala preveriti trdoto jekla in uporabila žagin list. Že po dveh rezih je bilo čutiti, da je začela rezati v jeklo, a le 1 milimeter, nato je bila žaga neuporabna. Damjan Mitrović je priznal, da je uporabil 17 listov za žago in da je bilo žaganje zelo težko, ravno zaradi trdote materiala, zato sta morala rešetke žagati kar 52 dni. Komisija je za glavnega krivca, da nikoli niso zaznali rezanja rešet, okrivila poveljnika in vodje izmen, ki policistom niso zagotovili primerne opreme za preglede rešetk ali podali navodil za pravilno izvajanje pregledov. Delno so bili krivi tudi pravosodni policisti, ki niso zahtevali teh navodil in opozarjali na pomanjkljivosti.

Težave pravosodnih policistov

V takratni nočni izmeni so bili trije pravosodni policisti, ki so opravili premalo nočnih kontrol, saj nobeden ni opravil potrebnega števila obhodov. Ker je bila tisto noč megla, bi jih morali opraviti še več, a tega niso storili. Operativni vodja izmene ni opravil niti enega nadzora nad delom pravosodnega policista, ki je nadzoroval kamere. Vodjo izmene komisija krivi, da je delo v nočni izmeni izvajal površno, nedosledno in nestrokovno.

Prav tako so zaznali, da so določeni pravosodni policisti svoje delo in oglede opravljali rutinsko, kar sta pobegla pripornika izkoristila tako, da sta natančno preučila delo posameznega policista v izmeni in tako lahko ocenila, kdaj bosta najlažje izvedla pobeg. Pomanjkljiv nadzor se je pokazal že ob samem vnosu žage, saj sta zapornika dobila liste kar dvakrat. Prvič dva meseca pred pobegom, nato pa še enkrat kasneje, ker prva pošiljka ni bila dovolj, da bi prežagala rešetke. Obakrat sta žage dobila preko tretje osebe, ki jima je liste vrgla čez zaporni zid. Nato sta žage dala v čevlje, ki sicer pogosto sprožijo alarm na detektorjih, a sta pripornika vedela, da jih pravosodni policisti po sprehodih pregledajo zelo redko.

Brisača na oknu, ki bi jo morali policisti odstraniti, je bila pomemben faktor pri pobegu, saj je onemogočala, da bi se lahko opravil pregled rešetke z zunanje strani. Rešetka iz celice, kjer sta pobegnila, je še posebej dobro vidna iz pisarne operativnega vodje, in če bi ta zahteval njeno odstranitev, bi pobeg lahko tudi preprečil, saj bi videl dogajanje na rešetki in v sobi. Okno pisarne je oddaljeno približno pet metrov od okna pobeglih zapornikov. Mitrović je priznal, da je brisača prikrivala žaganje rešetk in da je bila v brisači manjša luknja, skozi katero so spremljali dogajanje v pisarni operativnega vodje.

Ekološki otok, s pomočjo katerega sta pobegnila

Nalaganje odpadkov na ekološkem otoku je bilo tik ob ograji pri tovornem vhodu. Poleg kovinskega zabojnika so bili ob njem še manjši lažji zabojniki, kar sta pobegla zapornika dobro izkoristila. Tudi stare vzmetnice, ki so bile ob ograji več kot tri mesece, so jima prišle zelo prav pri pobegu. Damjanović direktorju zapora prizna, da če ne bi bilo teh vzmetnic, bi si morala pomagati drugače in imela bi veliko težje delo pri prečkanju šestmetrskega zidu.

Da jih ne bi motili ob spanju, niso smeli odpirati lin

Po izrecnem navodilu vodstva iz leta 2016 pravosodni policisti v nočnem času niso smeli odpirati lin na vratih sob, razen kadar je odrejeno iz varnostnih razlogov  poveljnika, in še to za posamezno sobo. Zaporniki so se leta 2016 pritoževali, da jih policisti z odpiranjem lin zbujajo, in ker je treba zapornikom zagotoviti neprekinjen osemurni počitek, so pravosodni policisti dobili drugačna navodila. Komisija je tudi ugotovila, da pregled bivalnega prostora v času, ko sta bila v njem pripornika, ni bil opravljen niti enkrat. Če policist želi opraviti pregled, potrebuje pisno odredbo vodje oddelka za varnost, za vizualni pregled tega ne potrebuje. Ves čas njihovega bivanja nihče, ne vodstvo ne policisti, niso zahtevali pregleda prostora.

Kot smo že zapisali, so pobeg zapornikov zaznali ob 8:00 in nihče ob menjavi izmen ob 6:00 ni zaznal pobega. Operativni vodja ni opravil obhoda vseh delovnih mest, kot to določa načrt varovanja zavoda. Komisija je v zaključnem delu ugotovila, da je formalistično izvajanje nalog ustvarilo pogoje za uspešno izvedbo bega. Vodstvu očita, da ni izvajalo nadzora nad izvajanjem varovanja, zaradi česar so nekateri pravosodni policisti opustili zahtevani nadzor. Pri pobegu komisija sumi še najmanj dve osebi, zapornika, ki naj bi pomagala ubežnikoma. Na predlog komisije je že bila podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja pomoči pri pobegu.