Februarja smo poročali, da morajo ortopedi, ki so se na ortopedski kliniki UKC Ljubljana lažno evidentirali, češ da so na delovnem mestu na kliniki – v resnici so v tem času delali pri drugem izvajalcu – svojemu delodajalcu vrniti vsega skupaj nekaj manj kot tisoč evrov. Večinoma gre za neupravičeno izplačane covidne dodatke, ki so jih prejeli za delo na kliniki. Inšpektorat za javni sektor je takrat ugotovil, da je bilo takšnih ur, za katere so neupravičeno prejeli dodatek, 86.
Ker so čakalne dobe na področju ortopedije med najdaljšimi v državi, hkrati pa so bile ravno na ortopedski kliniki ugotovljene zlorabe, so v UKC Ljubljana opravili podrobno analizo dogajanja, vsebina te analize pa je bila na seji sveta UKC Ljubljana predstavljena 17. februarja. Vsebine poročila nam na UKC Ljubljana niso želeli razkriti, češ da gre za interni dokument, ki je namenjen zgolj posvetovanju znotraj UKC, a se je o vsebini nadzora najprej za časnik Delo, nato pa še za nas razgovoril eden od pobudnikov internega nadzora, nekdanji zdravstveni minister in nekdanji direktor ZZZS Samo Fakin, ki je član sveta UKC Ljubljana.
Kaj je razkrila interna preiskava?
Analiza je med drugim izračunala obremenitev posameznih specialistov ortopedije, ugotovitve pa so skrb vzbujajoče. Po poročanju Dela je bilo leta 2019 od skupno 23 ortopedov z ambulantnimi pregledi na uro podpovprečno obremenjenih 12, z ostalimi ambulantnimi pregledi jih je bilo podpovprečno obremenjenih 16, z operativnimi posegi pa jih je bilo podpovprečno obremenjenih 11. Upoštevaje bolnike v vseh programih, jih je bilo podpovprečno obremenjenih kar 15. Do avgusta lani pa se je stanje kljub epidemiji izboljšalo, saj je bilo takih "le" še devet od 20 ortopedov.
Fakin opozarja, da je bil cilj nadzora ugotoviti, ali obstajajo rezerve za skrajševanje čakalnih dob in kaj je treba narediti, da bi se to uredilo. In kaj so ugotovili? "Ugotovili smo, da rezerve so," pravi Fakin in dodaja, da gre za velike rezerve. V bistvu opozarja, da bi bili ob enakomerni obremenitvi zdravnikov in ureditvi razmer na kliniki v resnici brez čakalnih dob.
Polno zaposleni ortoped je namreč leta 2019 v povprečju opravil 25 malih posegov, krajših od 30 minut, 75 malih posegov, krajših od 60 minut, 136 posegov, krajših od 120 minut, in 43 posegov, daljših od 120 minut. Operativni dejavnosti je torej po grobem preračunu namenil 468 efektivnih ur oziroma tretjino vseh pričakovanih ur. Letna realizacija zdravnika na ortopediji namreč povprečno znaša 1430 ur, še navajajo v Delu. Razlike so tudi na področju opravljenih pregledov. Leta 2019 je polno zaposleni zdravnik rekorder opravil 2104 ambulante preglede, medtem ko jih je njegov kolega z najmanj opravljenimi pregledi komaj 359. Njegova obremenitev na uro za polno zaposlenega ortopeda je znašala zgolj 0,54 ure, torej podpovprečna. Takšnih ortopedov je bilo leta 2019 kar 15. Stanje je bilo nekoliko boljše leta 2021 (do avgusta), ko je bilo podpovprečno obremenjenih osem ortopedov.
Fakin: Tretjina podpovprečno obremenjena
Rekorder z najmanj realiziranimi urami je imel leta 2019 kar 1791 ur "manjka", medtem ko je njegov kolega, ki ima zgolj 80-odstotni delež zaposlitve na kliniki, istega leta opravil 3453 ur. Razlike so ogromne. "Tretjina jih je podpovprečno obremenjena. Te je treba dodatno obremeniti, pa bi skrajšali čakalne dobe," je jasen Fakin. Za Delo je Fakin opozoril, "da se vsi podatki o delu zdravnikov vnašajo v podatkovne baze, a jih nihče sistematično ne spremlja". Po njegovih besedah bi morali nad tem bdeti predstojniki oddelkov, nad njimi pa je direktor zavoda.
"Mi imamo resen problem, a se s tem nihče ne ukvarja," je jasen Fakin, ki dodaja, da podatke o obremenjenosti zdravnikov imamo, žal pa jih nihče ne spremlja. "Ko sem bil minister, sem zahteval, da zdravniki efektivno delajo šest ur na dan, pa so se mi vsi smejali." Kot pravi, so ugotovljene razlike v produktivnosti med ortopedi kar 3 proti 1, to pa pomeni, da eni delajo kar trikrat več kot drugi. Če bi zdravniki resnično opravili svoje delo, bi bile čakalne vrste za preglede in posege bistveno krajše ali jih morda sploh ne bi bilo, hkrati pa ne bi bilo treba plačevati dodatnih programov za njihovo skrajševanje.
Fakin je jasen: "Politika ne odloča na osnovi številk, ampak na osnovi sindikalnih pritiskov." Po razkritju nadzora nad ortopedi bo v UKC Ljubljana in celjski bolnišnici, kjer je nadzornik, zahteval izdelavo letnega načrta dela po zdravniku. Kot pravi, to že imajo na primarni ravni.
Ob razkritju skrb vzbujajočih podatkov je poslanec SD Dejan Židan pisal ministru za zdravje Janezu Poklukarju in ga opozoril, "da je dogajanje na ortopediji v omenjeni ustanovi daleč od primernega ali učinkovitega vodenja". Ministra je vprašal, kdo je po njegovem mnenju odgovoren za slabo organizacijo dela na ortopediji v UKC LJ, ki jo prikazujejo podatki. Prav tako ga zanima, ali bi do podobnih ugotovitev prišli, če bi opravili podobne analize drugih oddelkov ali klinik na UKC LJ. Židan se še sprašuje, ali je stanje podobno tudi v drugih slovenskih bolnišnicah. Od pristojnih Židan zahteva še odgovor na vprašanji, ali so podpovprečno obremenjeni ortopedi dobili soglasje za delo pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev in koliko dela so opravili pri njih.
Vprašanja o nadaljnjih ukrepih in odgovornosti za nastalo stanje na ortopediji smo vodstvu UKC Ljubljana poslali tudi mi, a odgovorov še nismo dobili. Prav tako smo jih povprašali, ali interni nadzor načrtujejo oziroma so ga opravili še na katerem drugem oddelku. Tudi te informacije še nismo prejeli.
