Internetne zlorabe otrok: 'Storilci so lahko tudi mladoletniki'

Osrednja tema letošnjega posveta je bila problematika mladoletnih storilcev internetnih spolnih zlorab otrok, namenjen pa je bil predvsem organom pregona, sodiščem, pripravljavcem zakonodaje, zaposlenim v šolstvu in centrih za socialno delo ter nevladnim organizacijam, je povedal sodelavec prijavne točke Spletno oko Andrej Motl.

Strokovnjaki so se na posvetu ukvarjali z mladoletnimi storilci, ki v našem kazenskem sistemu uživajo posebno pravno varstvo, je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi Robert Tekavec. Dodal je, da se trend preiskovanja spolnih zlorab otrok zaradi vse dostopnejše tehnologije ves čas spreminja. Največ prijav policija prejema s strani tujih ponudnikov, kot so Tiktok, Snapchat in Facebook, včasih pa tudi neposredno od oškodovancev in njihovih staršev.

Oba strokovnjaka sta poudarila, da je pri obravnavi spolnih zlorab otrok zelo pomembna preventiva, za katero morajo poskrbeti starši. Ti morajo internet in njegove pasti najprej razumeti, da lahko to znanje predajo svojim otrokom. Najpomembneje je, da starši otroku pametne naprave v lastno uporabo ne dajejo prehitro, če pa otroku dovolijo, da sam brska po napravi, naj bo na njej vzpostavljena ustrezna zaščita in onemogočen dostop do družbenih omrežji. Otrok naj brska v skupnem nadzoru, da imajo starši lahko nad njim nadzor, sta poudarila.

Največkrat gre pri oblikah spolne zlorabe med mladoletniki za izmenjavo gradiv, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok. "Velikokrat pride do primera, ko si par izmenjuje intimne fotografije, eden od njiju pa jih razpošilja naokoli. Poznamo tudi obliko, ki se imenuje 'online grooming', ko mladoletnik prek interneta išče žrtve in od njih skuša dobiti intimne fotografije," je razložil Tekavec. Spolne zlorabe otrok mladoletniki prakticirajo zaradi pomanjkanja pozornosti, naivnosti, osebne uveljavitve ali pa zaradi šale, večinoma pa se ne zavedajo, da s tem storijo kaznivo dejanje, je še povedal.

Motl pa je poudaril, da je pri obravnavi mladoletnega storilca zelo pomembno, da se starši z njim pogovorijo, dogajanje ustrezno predelajo ali pa najdejo pomoč in storitev prijavijo policiji. Kot glavni poudarek posveta je navedel, da mora vsak, ki dela z mladoletnimi storilci, najprej zagotoviti, da je sam dovolj čustveno podprt, da lahko vzdrži komunikacijo s storilci. Pri pogovoru z mladoletniki naj se ne osredotoča le na kaznovanje, temveč na motivacijo za dejanjem, svetuje Motl. Pogosto se namreč pokaže, da so storilci na eni strani tudi žrtve spolnega ali fizičnega nasilja, je še povedal.

Uvodnima strokovnima predavanjema so sledile tudi številne delavnice z različnih področij. 

Peter Topić, socialni delavec in strokovnjak za področje kompulzivnega seksualnega vedenja, je tako v delavnici za vse strokovne delavce predstavil tudi možne motive za ogledovanje pornografskih in nasilnih vsebin ter vpliv sodobnih oblik pornografije na vedenje in kazniva dejanja na tem področju. Strokovnjaki pa so razglabljali tudi o tem, kako so s pojavom spletnega spolnega nasilja povezani seksualizacija družbe, zakoreninjeni spolni stereotipi in predsodki ter vzgojna nemoč staršev, so zapisali na spletni strani Generalne policijske postaje. 

Posvet so organizirali Center za varnejši internet Slovenije, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave, Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije in Spletno oko.