Tokratno ime tedna je drugi največji svetovni pivovar, čeprav njegovega imena v trgovinah ne bomo našli.
Začetki Interbrewa segajo v 14. stoletje, leta 1987 pa se je oblikoval v koncern. V devetdesetih letih je doživel hiter razvoj in danes je z 88 milijoni hektolitrov letne proizvodnje drugi največji svetovni pivovar. Več od njega proizvede le Anheuser-Bush, proizvajalec Budweiserja. Interbrew je lastnik 86-ih pivovarn v Evropi, Ameriki in Aziji, koncesijsko pa proizvaja tudi v Avstraliji.
Tiskovni predstavnik Interbrew Cornell Maes pravi, da je njihova poslovna strategija, da so svetovni lokalni pivovar. Kjerkoli vstopijo na trg, nadaljujejo z razvojem lokalnih znamk in sodelujejo s tamkajšnjimi ljudmi in vodstvom, dodaja Maes.
Med vsemi pivovarskimi giganti je Interbrew najbrž tisti, ki je največ pridobil s padcem železne zavese, saj je na območju vzhodne Evrope kupil celo vrsto pivovarn, najbolj dejaven pa je prav na Balkanu. Pivovarne je kupoval na Madžarskem in na Hrvaškem, v Romuniji in Bolgariji ter kljub hudi krizi tudi v Jugoslaviji. Tam je ob nakupu Nikšićke pivovarne precej zmanjšal število delavcev, toda z dokaj ugodnimi finančnimi nadomestili, tovarno pa spet postavil na noge. Direktor Nikšićke pivovarne Patrice Dierick pravi, da je rezultat v prvih štirih letih povečanje proizvodnje za 50 odstotkov.
Potem pa se je za Interbrew začelo slabše obdobje. Ko je lani hotel prevzeti Banjaluško pivovarno, se z oblastmi ni mogel dogovoriti o medsebojnih obvezah. Po nekaterih govoricah je bila ena od spornih tem tudi odpuščanje delavcev. Na koncu se je moral iz Banja Luke umakniti. Isto leto se je začela slovenska pivovarska vojna. Interbrew je v Slovenijo vstopil kot najverjetnejši kandidat za prevzem Pivovarne Union. Toda kljub finančni premoči je zaradi odločnega odpora Pivovarne Laško in njenih zaveznic po štirih mesecih še vedno tam, kjer je začel, v pat položaju. Laščanom je očital nezakonite poteze in grozi tudi s pritožbo pred Evropsko komisijo.
To pa bi Sloveniji, ki Evropo že tako težko prepričuje, da naše tržišče za tujce ni preveč zaprto, lahko zelo škodovalo.
Vodja pogajalske skupine z EU Janez Potočnik je povedal, da če bi urad za varstvo konkurence ugotovil kakšne nepravilnosti, in teh ugotovitev ne bi upoštevali, bi lahko EU poglavje, ki je bilo začasno že zaprto, hipotetično v določenih okoliščinah ponovno odprle.
A tudi Interbrew do predpisov ni bil vedno tako spoštljiv. Evropska komisija mu je pred kratkim naložila kazen težko 46,5 milijona evrov, saj je kršil pravila konkurence. Skupaj z drugimi udeleženci na trgu se je namreč dogovarjal o cenah izdelkov in izmenjaval informacije, torej ustvarjal kartel. Ta kartel pa je tudi po podatkih Evropske komisije leta 1999 prenehal delovati, Interbrew pa zatrjuje da so takšni zapleti zanje preteklost, ki se ne more ponoviti.
Direktor Urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik pravi, da to, da je Interbrew postal največji posamični lastnik Uniona, še ne pomeni, da moramo pričakovati, da bo do podobne prakse prihajalo tudi v prihodnje.
In kaj si Union lahko obeta pod morebitnim belgijskim gospostvom? Velikih sprememb najbrž ne. Interbrew je znan po tem, da razvija lokalne znamke in nikjer, kjer je bila takšna znamka že uveljavljena, niso vsiljevali svojih znamk. Tudi to, da naj ne bi imeli interesa obdržati hčerinskega Fructala, najbrž ni res, saj je Fructal za jugoslovanski trg zelo pomembna znamka.
Podpredsednik Interbrewa za srednjo Evropo Jaak De Witte pravi, da je Fructal močna znamka in da v koncernu gradijo na znamkah. Po njegovih besedah se najbolj posvečajo pivovarstvu, vendar pa so pragmatični. Kot pravi De Witte, se pivo in brezalkoholne pijače lepo dopolnjujejo in so močna ponudba na trgu.
Tudi vodstva kupljenih pivovarn Belgijci največkrat ne zamenjajo. Navadno na čelu ostanejo domačini, razen v izjemnih primerih, kot je bila na primer Nikšićka pivovarna. Tako kot je to v navadi tudi v naših Pivovarnah, pa so Belgijci tudi precej odprtih rok pri dodeljevanju sponzorstev. Ena njihovih znamk, Jupiler, je sponzor belgijske nogometne reprezentance. Vprašanje, ali bo Interbrew nazadnje lastnik Uniona ali ne, pa je za Slovence najbrž pomembnejše kot za vodstvo Interbrewja. Po že podpisani pogodbi bodo ne glede na to, kdo bo njegov novi lastnik, Unionovo pivo v Jugoslaviji in na Hrvaškem, kjer je ta še vedno cenjena znamka, varili v Interbrewjevih pivovarnah. In to je bil najbrž eden od glavnih Interbrewjevih ciljev.
