Inšpektorji v zasebnem vrtcu: 'Nadzor je še večji, sodelovanje z ministrstvom pa težavno'

Kot pravijo, podrobnosti o posameznih fazah preiskave seveda ne morejo razkrivati, je pa preiskava intenzivna.

Po razkritjih, ki so pretresla slovensko javnost, predvsem pa starše otrok, ki so v zavodu Kengurujčki obiskovali varstvo, sta se na policiji zglasili še dve mamici in podali prijavo.

Prav tako potekajo pogovori s pričami in ostalimi vpletenimi v primer, tudi z nekdanjimi sodelavci zavoda Kengurujčki.

Na PU Ljubljana sicer poudarjajo, da preiskava kljub odmevnim posnetkom, ki so naleteli na zgražanje javnosti, ne sloni zgolj na tem pridobljenem materialu, ampak bo potrebnega še veliko policijskega dela, da se zadevo razišče.

Kriminalistična preiskava sicer poteka v smeri sumov kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, kar se lahko kaznuje z zaporom do petih let. V primeru sicer doslej še nikomur ni bila odvzeta prostost, še pravijo na PU Ljubljana.

Policija se je sicer dela lotila, ko je prijavo podala vzgojiteljica v zavodu Kengurujčki, ki jo je po nekaj tednih dela šokiralo ne samo delovanje zavoda, ampak tudi uporabljene vzgojne prakse.

Vzgojiteljica, ki je oglas za delo pomočnice vzgojiteljice v zavodu Kengurujčki našla na spletni strani zavoda za zaposlovanje, je povedala, da so bili sporni že pogoji za delo. Od nje naj bi namreč zahtevali, da ustanovi s. p. in "najame" prostore, v katerih se je izvajalo varstvo. Vendar naj najemnine ne bi nikoli plačevala, bi pa naj bila za svoje delo plačana 7 evrov na uro.

Še manj pregledno naj bi bilo poslovanje s starši, ki naj bi za varstvo malčkov plačevali okoli 365 evrov – na roke lastnici. Na računih, ki so bili izdani, pa naj bi bili podatki podjetja vzgojiteljice, čeprav naj jih ne bi nikoli videla, izdajal pa naj bi jih direktor zavoda.

Še bolj sporno pa naj bi bilo ravnanje z otroki. Ustanoviteljica zavoda Branimira Vrečar naj tako ne bi opravljala gospodinjskih del, ampak dejansko vodila vrtec – od hranjenja, povijanja, do pogovorov s starši in določanja dejavnosti. Prav tako naj bi se do otrok vedla neprimerno. Tako naj bi jih žalila in celo fizično maltretirala, med drugim s prisilnim hranjenjem. Če so hrano izbruhali, naj bi jim v usta nazaj zatlačila tudi to. Po drugi strani pa naj bi otroci, ki so želeli jesti, dobili premalo hrane. Prijaviteljici naj bi naročila, da eni od deklic ne daje hrane, saj da mora ta shujšati za vsaj pet kilogramov. Pred spanjem naj bi otroke položila na tla, jim roke zatlačila v hlače, vzela spalno vrečo in jo zavezala, ali jih z rjuho povila okoli telesa, da se niso mogli premikati.

Prijaviteljica je prijavo torej podkrepila s posnetki. Ali bodo ti uporabni tudi na sodišču, še ni jasno. Na policiji pravijo, da bo to, potem ko bodo primer predali tožilstvu, v rokah tožilcev in sodišča, ki na podlagi sodne prakse v takšnih primerih presoja med pravico otrok do varnosti in pravico posameznika do zasebnosti. Snemanje brez vednosti in dovoljenja posameznika je namreč lahko nezakonito. 

S primerom se ob policiji ukvarjajo tudi na pristojnem ministrstvu, kjer pravijo, da dogajanju v zavodu Kengurujčki ni posledica sistemske napake, ampak gre za anomalijo v sistemu.

Akterji zgodbe so se medtem večinoma zavili v molk, Branimira in Aleš Vrečar, ki se pojavlja kot kontaktna oseba zavoda, izjav ne dajeta, "anonimni predstavnik zavoda" je za STA zatrdil le, da so zgolj nudili prostore vzgojiteljici, samostojni podjetnici, sicer novi najemnici, ki je varovanje otrok v teh prostorih prevzela v začetku septembra. Priznal je, da ji je lastnica zavoda včasih pomagala pri določenih "gospodinjskih" opravilih pri varovanju otrok, a zanikal, da bi se kakor koli neprimerno obnašala do otrok.

Kaj pravi minister?

Na dogajanje v zavodu Kengurujčki se je odzval tudi pristojni minister Jernej Pikalo. V posnetku, ki ga je ministrstvo objavilo na portalu Youtube je dejal, da ga je zgodba pretresla tako kot ministra kot tudi očeta dveh otrok: "Želel bi opozoriti vse, ki iščete varstvo za svoje malčke, dobro pozanimate o izvajalcu tega varstva." Poudaril je, da odločno obsoja kakršne koli nelegalne prakse na področju varovanja otrok, "kakršna je očitno bila tudi v primeru tega zavoda, ki za to sploh ni imel ustreznih dovoljenj". "Javni sistem vzgoje in izobraževanja, ki deluje ne samo kot varstvo, ampak tudi kot program predšolskih otrok, zagotavlja visoko kakovost in dostopnost za vse na predšolskem področju. Strokovni delavci so preverjeni, imajo ustrezno stopnjo izobrazbe, strokovni nadzor nad njihovim delom pa se redno izvaja. Javni vrtci so tisti, ki zagotavljajo visok standard etičnih in moralnih norm. Tam je vseskozi zagotovljen ustrezen nadzor in zadeve tam veliko težje uidejo z vajeti. Če ste v dilemi, kam vpisati vašega predšolskega otroka, ali vas zanima kaj glede vrtca in njegovih potrebnih dovoljenj, prosim, obrnite se na nas. Naša številka je 01/400 - 5390 in kadar koli v delovnem času smo vam na voljo. Želim si, da se ta zadeva čim prej razišče. Če se bo izkazalo, da gre za kazniva dejanja, potem verjamem, da bodo vsi pristojni primerno pristopali kot narekuje zakonodaja. Predvsem pa si želim, da se nikoli ne ponovi kar koli podobnega," na posnetku še pravi Pikalo.

Kaj bo za to, da se kaj podobnega ne ponovi, storilo ministrstvo, Pikalo v izjavi ni pojasnil, čeprav je vodja inšpektorjev tudi v povezavi s primerom Kengurujčki dejal, da je velika težava pomanjkanje inšpektorjev, na kar da že dolgo opozarja tudi ministre.

"Izjave ministra so nezaslišane"

Izjave ministra in dela strokovne javnosti, ki primer Kengurujčki uporablja za promocijo javnih vrtcev, pa so vznejevoljile tako varuhe (intervju z eno od varuhinj lahko preberete TUKAJ) kot tudi zasebne vrtce.

Pogovarjali smo se s Tajo Steblovnik, direktorico vrtca Bambi iz Šmartnega ob Paki, v katerega je v dveh enotah vpisanih 75 otrok. Vrtec ima koncesijo za opravljanje dejavnosti v dveh občinah.

Steblovnikova pravi, da je izjava ministra nezaslišana, kaže pa tudi na nepoznavanje področja, saj minister po eni strani govori o javnem sistemu vzgoje in izobraževanja, kamor spadajo tako javni kot zasebni vrtci in varuhi, vpisani v potrebne evidence, po drugi pa poveličuje javne vrtce, čeprav za zasebne veljajo povsem enaka pravila, ko gre za izobrazbo zaposlenih, normative in nadzor.

Kot je povedala, je njihov vrtec v sedmih letih obiskal šolski inšpektor, ki je izvedel tako temeljit nadzor, da je ves proces trajal skoraj leto dni, ob tem pa jih je obiskala še armada drugih inšpektorjev - od požarnega, zdravstvenega, tržnega in inšpektorja, ki je preveril električne napeljave.

Prepričana je, da so zasebni vrtci podvrženi še večjemu nadzoru kot javni, kjer se zaradi različnih razlogov kdaj tudi gleda skozi prste, ko gre za dosledno izpolnjevanje normativov ali na primer pri doslednem vpisovanju novih oddelkov, znani so tudi primeri, ko so otroke že nastanili v vrtce brez uporabnega dovoljenja. Obstajali naj bi tudi primeri, ko občina raje plača kakšno kazen. Kot pravi, niso redki primeri, ko k njim v vrtec pridejo ljudje iz javnih vrtcev in se čudijo nad njihovo opremo, ki je pri njih obvezna, v javnih pa je kdaj - ni.

Kot pravi, zasebni vrtci delujejo kot podaljšana roka občin, zato so takšne ministrove izjave neprimerne, saj iz njih med vrsticami izhajajo insinuacije, da se nepravilnosti v varstvih, ki niso javna, lažje dogajajo.

Kar se tiče kadrov poudarja, da so ti tudi pri njih skrbno preverjeni, v vsakem primeru pa morajo pogodbe, številke diplom in celo dokazila o strokovnih izpitih poslati na ministrstvo za šolstvo.

Se pa Steblovnikova sprašuje, zakaj minister staršem v posnetku recitira številko ministrstva: "Ne vem, kaj jim bodo povedali, ker jih mi ponavadi ne dobimo, ko jih potrebujemo. Sodelovanje je velika težava, ponavadi pravijo, da so kadrovsko podhranjeni, da nimajo časa. Mi pa bijemo bitko z birokracijo, medtem ko na ministrstvu za seboj kdaj ne preberejo niti lastnih predpisov."

Sicer Steblovnikova še meni, da je poviševanje enih ali drugih neprimerno: "Povsod so dobri in slabi ljudje. Tega družba ne more preprečiti. Tako kot bodo na cestah slabi vozniki, v družbi morilci, bodo tudi slabi vzgojitelji. Če je v neki ustanovi več zaposlenih se jih morda lažje opazi kot v manjših sistemih. Je pa skrb za otroke področje, ki se ga večina ne loti zaradi zaslužka, ampak ker to delajo s srcem."

Čeprav med starši otrok, ki so vpisani v njihov vrtec zaradi afere ni vznemirjenja, o tem so se z njimi tudi pogovarjali, pa opaža, da se ustvarja slab vtis v splošni javnosti. Naključni ljudje jih tako sprašujejo, "pa kaj je z vami zasebniki".

Tudi zasebniki si zato želijo, da se afera čim prej razišče, predvsem pa, da na njih ne pusti neupravičenega črnega madeža.