Intelektualci stranke pozivajo k oblikovanju levosredinske koalicije, Jelinčič pravi, da je to 'koalicija sama zase'

V izjavi, ki jo je podpisalo 28 intelektualcev, so zapisali, da nobena v parlament uvrščena stranka nima ne formalne ne moralne zaveze vstopiti v koalicijo z največjo stranko, "še zlasti če deluje v nasprotju z njenimi temeljnimi načeli ali celo v nasprotju s temeljnimi načeli demokracije". Pri izbiri partnerstva je stranka zavezana samo svojim volivkam in volivcem ter svojemu programu, še pišejo.

Intelektualci svarijo tudi pred ponovnimi volitvami, ki bi volivke in volivce "spet potisnile nazaj v taktično glasovanje onkraj izbire vsebinskih razlik, da bi avtoritarnim političnim formacijam preprečili pot na oblast". V izjavi tako apelirajo na stranke SMC, LMŠ, SD, Levico, Stranko Alenke Bratušek in DeSUS, naj oblikujejo koalicijsko vlado.

"Seveda bo takšna koalicija zahtevna, kot je zahtevna demokracija sama po sebi. Od koalicijskih partnerjev bo zahtevala veliko politične modrosti - a koalicija s politiko nestrpnosti, izključevanja, laži in ščuvanja bi pomenila zgodovinski poraz mlade demokracije ter verjetni poraz in odhod na smetišče politične zgodovine tistih strank, ki bi obrnile hrbet svojim volivkam in volivcem," so zapisali.

Podpisniki izjave so:

dr. Metka Mencin Čeplak, dr. Božo Repe, dr. Vlado Miheljak, dr. Peter Klepec, dr. Marko Milosavljević, dr. Milica Antič Gaber, dr. Marta Verginella, dr. Rajko Muršič, dr. Zdenko Kodelja, dr. Darko Štrajn, dr. Boris Vezjak, dr. Tanja Rener, dr. Rudi Rizman, dr. Svetlana Slapšak, dr. Igor Ž. Žagar, dr. Niko Toš, dr. Urša Opara Krašovec, mag. Sabina Autor, dr. Miha Fošnarič, dr. Barbara Rajgelj, dr. Marjan Šimenc, dr. Jože Pirjevec, dr. Darja Zaviršek, dr. Renata Šribar, dr. Karmen Klavžar, dr. Božidar Flajšman, dr. Valerija Vendramin in dr. Gorazd Kovačič.

Jelinčič o nastajanju levosredinske koalicije: "Tudi kometi prihajajo, pa ne vemo, kaj bo s tem."

Predsednik drugouvrščene stranke LMŠ se je sestal še s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem. Jelinčič meni, da imata veliko skupnih točk, saj želita Sloveniji oba pomagati. Povedal je, da sta se s Šarcem pogovarjala predvsem o oblikovanju vlade in reševanjem Slovenije, ki da je ’v težkih škripcih’.

Na vprašanje, ali bo podprl kandidata za predsednika DZ, ki ga bo predlagala levosredinska koalicija, je odgovoril, da takšne koalicije še ni. Po opombi, da je ta koalicija v nastajanju, pa je odvrnil: "Tudi kometi prihajajo, pa ne vemo, kaj bo s tem."
Jelinčič meni, da bi bila levosredinska koalicija predvsem koalicija sama zase, češ, da večina strank razmišlja samo o dobrobiti zase in ne o tem, kaj dobrega narediti za Slovenijo.

Tudi Marjan Šarec je dejal, da bo treba najprej konstituirati DZ in dodal, da se z imenovanjem predsednika DZ nikamor ne mudi. "Če bo volja, bomo predsednika izvolili že na prvi seji, če pa ne bo volje, potem pa pač na silo nič ne gre," je dejal, a obenem pritrdil, da bo sam naredil vse, da do tega pride.
Po njegovih besedah tako tudi še ni padla odločitev, ali bo za predsednika DZ podprl kandidata SD ali SMC, saj da je to še prezgodaj. Napovedal pa je, da se bo do petka še marsikaj dogajalo. Povedal je, da predstavnikov strank, ki so izrazile pripravljenost za sodelovanje v levosredinski vladi pod njegovim vodstvom, za skupno mizo še ni povabil.

Dodaja, da med njim in predsednikom SMC, Mirom Cerarjem, ni prišlo do šumov v komunikaciji ter da pogovori ves čas tečejo. Hkrati pa poudarja neformalnost dosedanjih pogovorov in da se šele v petek, ko se bo konstituiral državni zbor, začne pravo sestavljanje koalicije in pogovarjanje o ministrskih mestih.

Zmaga Jelinčiča sicer še vedno zanima položaj ministra za kulturo, saj meni, da se na tem področju lahko veliko naredi.

Šarec se je dotaknil tudi vprašanja, če bi morala odločitev o tožbi proti Hrvaški zaradi neupoštevanja arbitražne razsodbe o meji sprejeti sedanja vlada v odhajanju ali nova vlada. "Kar je treba narediti, seveda ne more čakati na naslednjo vlado," je dejal. Ponovil je, da bi morala evropska komisija v tem primeru narediti več in da tu ne gre za to, da bi se postavila na slovensko ali hrvaško stran, ampak na stran vladavine prava.