Ugotovitve inšpekcijskih nadzorov: agencijski delavec delal več kot 400 ur na mesec

Že več mesecev so preverjali družbi Stominus in Pertas, ki je registrirana na Slovaškem in ki sta v slovenska podjetja posredovali delavce. Šlo je predvsem za delavce iz Srbije, BiH, Severne Makedonije in nekaj delavcev iz Ukrajine.

Že oktobra so zato v več slovenskih podjetjih, kjer so ti delavci delali, izvedli obsežne akcije, in sicer v podjetjih Tomplast, Nimrod, Mahle Bovec in Mahle Komen, Perutnina Ptuj, Marles hiše, Engrotuš, Plamtex, Iskra ISD - strugarstvo, Dondon, Kovinoplastika Lož in Veplas. 

Pri tem so ugotovili več kršitev in med drugim uvedli prekrškovne postopke zaradi nepravilnosti pri izplačilih plač in regresa, zavarovanju delavcev, neizplačilu dodatkov za nočno delo in za nadurno delo, zaznali so tudi neizpolnjevanje pogojev za posredovanje dela v Sloveniji, izplačila plač pod minimalno plačo. Izdali so tudi že več prepovedanih odločb, ker Stominus in Pertas nista več imela dovoljenja za opravljanje dejavnosti posredovanja dela na Slovaškem. Zaradi nedostave dokumentacije in neizvrševanja prepovedne odločbe so bili izdani plačilni nalogi.

Rekorder v mesecu dni delal 413 ur

Ugotovili so, da je šlo za 379 delavcev, ki so v podjetjih delali tudi po več kot 200 ur na mesec, rekorder je opravil 413 ur. 138 delavcev je delalo pri enem od večjih trgovcev pri nas, v podjetju Engortuš, kjer so februarja izvedli dodaten nadzor. Nadzore so opravili v sodelovanju s finančno upravo. Podjetje je eno večjih najemnikov posredovanih delavcev, ki so opravljali delo preko zakonsko dovoljenega časa.

Odgovorni v Stominusu in Engrotušu niso ravnali po predpisih o plači in drugih prejemkih, o delovnem času, odmoru in počitkih ter prepovedi nadurnega dela, pri čemer so te pravice omejevali najmanj 20 delavcem, je pojasnil Lukić. Inšpektorat jih je zato kazensko ovadil, poleg njih pa je zaradi krivega pričanja kazensko ovadbo vložil še zoper poslovodjo ene od Tuševih poslovalnic.

Ministrstvo agenciji odvzelo dovoljenje

Stominus je kot agencija za posredovanje dela na Slovaškem registriran do 16. decembra 2021, od tedaj naprej pa je voden kot gospodarska družba brez dovoljenja za opravljanje te dejavnosti. V Sloveniji je imel podružnico, registrirano kot agencijo za opravljanje dejavnosti posredovanja delovne sile, do 3. novembra lani. Ministrstvo za delo ji je to dovoljenje nato odvzelo in jo izbrisalo iz registra za posredovanje dela, a ima pravico posle dokončati do 2. aprila.

Na inšpektoratu sklepajo, da so tovrstne kršitve delavskih pravic v Sloveniji močno prisotne, zato bodo nadaljevali temeljite nadzore, in sicer tako pri naključno izbranih delodajalcih kot tudi v okviru prijav.

Nekateri delavci niso imeli urejene dokumentacije niti na Slovaškem, pa so jih odkrili na delu v podjetjih v Sloveniji, ali pa so bili zaposleni v Pertasu, a so delali za Stominus. Dobili so tudi ponarejene A1 obrazce. Pri nadzorih so ugotovili tudi, da so se delavci na inšpekcijske nadzore pripravili in skušali prikazati, da gre za opravljanje storitev. "Delavci pri trgovcu so zagotavljali, da ure niso ure, temveč da storitve merijo po metrih napolnjenih polic," je pojasnil Lukič.

Na ministrstvu si želijo omejite agencijskega dela

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je na novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo, da je inšpektorat začel delati bolj proaktivno, ob tem pa spomnil na obljubo Levice ob prevzemu mandata, "da bo to ministrstvo postalo ministrstvo za delavce".

Po njegovih besedah to problematiko naslavljajo tudi s spremembami zakonodaje. Pri tem je spomnil na v četrtek v DZ sprejeti zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki določa dodatne pogoje o izvajanju čezmejnih storitev tujih podjetij v Sloveniji.

Poleg tega so poslanci v četrtek opravili tudi drugo branje predloga novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ureja vprašanje evidentiranja delovnega časa. "Verjetno danes tudi ta primer, ko smo ugotovili, da nekateri delavci delajo 300 do 400 ur mesečno, priča o tem, kako pomembno je, da so evidence o delovnem času verodostojne in dostopne inšpektoratu," je poudaril.

Spomnil je še, da je ministrstvo s socialnimi partnerji začelo tudi pogovore o agencijskem delu. Želijo si njegove omejitve, ustreznejše definicije in večjih pravic agencijskih delavcev. Naslovili bi radi tudi problematiko konkuriranja tujih agencij na slovenskem trgu dela, je sklenil Juvan.

Delovna inšpekcija v nadzor tudi na RTVS zaradi številnih prijav

Delovna inšpekcija je nadzore na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) po pojasnilih Lukića opravila zaradi številnih prejetih prijav. Če nadzora ne bi opravili, bi "vse skupaj mejilo na malomarnost", je poudaril in dodal, da je bilo kar nekaj prijav zelo dobro utemeljenih in podkrepljenih z dokazili.

"RTVS ni nobena izjema glede na kateregakoli zavezanca," je odgovoril na vprašanje, zakaj je inšpekcija v zadnjem času večkrat obiskala RTVS. Ob tem je dodal, da javna radiotelevizija tudi ni edini zavezanec, zoper katerega so prejeli več prijav, glede na usmeritve inšpektorata za delo pa opravijo nadzor v primerih, ko se število prijav poveča.

Delovna inšpekcija je sicer po neuradnih informacijah v nadzoru na RTVS ugotovila več kršitev delovne zakonodaje. Med njimi naj bi bila prikrita delovna razmerja, zaposlovanje brez razpisa in z neustreznimi pogoji ter prekomerno nadurno delo.

Na inšpektoratu za delo so sicer v torek potrdili izvedbo nadzora, a odprtih postopkov niso želeli komentirati. Je pa Lukić tedaj dejal, da že prve ugotovitve kažejo na večje število prekrškov s področja delovnih razmerij. "Po ugotovitvah v tem nadzoru se je RTVS z vidika delavskih pravic vrnil dobro desetletje nazaj, preden so se aktivirali sindikalni boji," je v torek dejal za STA.

Na RTVS pa so v torek v odzivu zapisal, da se očitki inšpektorata nanašajo na okoliščine, ki pomenijo večjo korist za delavca. Nekateri primeri pa da so nastali v času nekdanjega generalnega direktorja Igorja Kadunca. Ta je očitke zavrnil.