Inšpektorat za delo v množično preverjanje izplačil regresa

Plačilo za delo je neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno upoštevati, so zapisali na ministrstvu za delo. 

Inšpektorat zato tudi v letu 2022 nadaljuje s poostrenim nadzorom glede izplačila regresa ter glede izplačila plače in minimalne plače. Od 1. julija do konca leta pa bodo izvajali dodatno usmerjeno akcijo nadzora nad spoštovanjem 131. člena ZDR-1, ki ureja izplačilo regresa. Inšpektorat pri tem sodeluje s Finančno upravo RS.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico tudi do sorazmernega dela regresa. Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmernega delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).

Regres se sicer lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, zaradi katerega inšpektor vodi in ukrepa v prekrškovnem postopku. Za delodajalca je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe in odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust lahko posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.