Nagradili inovacije: hitro je lahko zdravo in okusno

Inštitut za nutricionistiko je že osmič zapored podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta. Z akcijo želijo potrošnike naučiti prepoznavati kakovostna živila, ki so hkrati zdrava in trajnostna izbira, proizvajalce pa spodbuditi k ustvarjanju kupcem in okolju prijaznih izdelkov, je povedal direktor Inštituta za nutricionistiko, Igor Pravst. 

Med 85 predlogi so izbrali najboljše, razveseljivo pa je, da se jih je več kot 65 odstotkov uvrstilo v drugi krog ocenjevanja, kar pomeni, da so imeli ugodno prehransko sestavo. To je prvi kriterij, saj želijo spodbuditi ponudbo živil, ki so koristna za zdravje. "Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. Da bi se izognili subjektivnemu ocenjevanju, smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno prehransko sestavo," je povedala vodja projekta, Anita Kušar. 

Ostali kriteriji so senzorična ocena, po domače okus, embalaža in trajnostni vidik. Letos smo podelili tudi dve posebni nagradi – eno za inovativnost s področja trajnosti, drugo pa za zniževanje vsebnosti soli v kruhu, je dodala. "K temu nas je spodbudila informacija, da prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo za kar 135 % preveč soli oz. natrija, kar povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, hkrati pa prav kruh predstavlja enega pomembnejših virov soli." Ker je kruh med najpogosteje uživanimi živili, so tovrstne inovacije še toliko pomembnejše. Nagrajena izdelka imata za četrtino manj soli od običajnih kruhov, a okus zato nič ne trpi. 

Kako pomembna je zdrava in uravnotežena prehrana, je izpostavila tudi vodja Sektorja za varovanje zdravja pri Ministrstvu za zdravje, Marjeta Recek. Z večjim vnosom prehranskih vlaknin ter manjšim vnosom sladkorjev in soli lahko na populacijski ravni prispevamo k zmanjševanju sodobnih civilizacijskih obolenj, ki izhajajo iz neustreznega prehranjevanja, je poudarila. "Letošnji nagrajeni izdelki sledijo usmeritvam, kot so manj soli in sladkorja, več polnozrnatih sestavin, več vitaminov, zelenjave in rastlinskih beljakovin, pa tudi vključevanja stranskih proizvodov, ki lahko pomenijo dodano vrednost v ekonomskem, pa tudi prehranskem smislu in nenazadnje prispevajo k zmanjševanju količine odpadkov pri predelavi hrane," je naštela. 

Kdo so nagrajenci? 

Živila je ocenjevala strokovna skupina, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. 

Nagrade so prejeli Eta Kamnik za lečin bolognese Natureta, Spar Slovenija za Spar premium kruh z bučno prgo in drožmi ter za namaz iz laškega fižola, Mercator IP za izdelke iz linije Minute: obroki iz kvinoje, polnozrnatega riža in ajde z dodano zelenjavo, Mlekarna Planika za kefir z vitaminom D3, Mlinarjev sin za pirine testenine s sirotko, Engrotuš, d. o. o., v sodelovanju z Ano Roš in BeLife za kombučo s hruško, ajdo in pehtranom, ter Sirarstvo Tinka za proseni desert. S posebno nagrado za inovativnost pri zniževanju vsebnosti soli sta bila nagrajena kruh Žito Drožnik in kruh Spar Premium z bučno prgo in drožmi. V tokratnem razpisu je bila prvič najavljena posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti. V tej skupini so bile zaradi več izstopajočih predlogov podeljene kar tri nagrade. Največ inovativnosti so pokazali na Posestvu Trnulja pri razvoju bio sojinega polpeta Pečenjak, v Engrotušu, kjer so v sodelovanju z Ano Roš in Zavodom za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Renkovci razvili omako s paradižnikom Ana Roš & Tuš, ter v podjetju Graska pri liniji izdelkov Grashka.

Nagrada za inovativnost v skupini omak: 

Lečin bolognese Natureta, Eta Kamnik, d. o. o.

Za klasično mesno omako, ki pa je v tem primeru narejena brez mesa, ocenjevalci pravijo, da bo všeč tako odraslim kot otrokom. Njena priprava je hitra in preprosta, omaka pa je dobra izbira za vse, ki želijo jedilnik popestriti z več zelenjave in stročnicami. Pripravljena je iz zelene leče in slovenske pasate iz svežih paradižnikov. 

Nagrada za inovativnost v skupini pekovskih izdelkov

Spar Premium kruh z bučno prgo in drožmi, Spar Slovenija, d. o. o.

Pšenični kruh z bučno prgo, oljem in bučnimi semeni so v Pekarni Spar razvili v sodelovanju s kuharskim mojstrom Gregorjem Vračkom. Izdelan je ročno, po postopku z dolgim vzhajanjem, brez kvasa in aditivov. Pri tem ni nepomembno, da je v kruh vključena bučna pogača ali prga, ki sicer predstavlja ostanek pri pridobivanju bučnega olja. Kruh zato odlikuje intenzivna aroma bučnic, hkrati pa je tudi vir prehranskih vlaknin. 

Nagrada za inovativnost v skupini pripravljenih jedi

Linija Minute: obroki iz kvinoje, polnozrnatega riža in ajde z dodano zelenjavo, Mercator IP, d. o. o.

Nagradili so kar tri inovativne izdelke iz omenjene linije, in sicer tibarvno kvinojo s čičeriko, tribarvni miks z zelenjavo ter polnozrnati riž s piščancem, zeleno in korenjem. Za vse ugotavljajo, da so hranilno bogata in okusna izbira ter zato odlična izbira, ko smo v stiski s časom. Z njimi lahko v jedilnik vnesemo več zelenjave in stročnic, ki jih v prehrani pogosto ni dovolj. Osnovo namreč predstavljajo polnozrnati riž, kvinoja ali ajdova kaša, obogateni z zelenjavo in stročnicami.  

Nagrada za inovativnost v skupini mlečnih izdelkov

Kefir z vitaminom D3, Mlekarna Planika, d. o. o., Kobarid

Kefir z vitaminom D3 je fermentiran mlečni izdelek Mlekarne Planika Kobarid, izdelan iz nehomogeniziranega mleka, pridelanega v zgornjem Posočju.  Odlikuje ga naravna visoka vsebnost beljakovin, hkrati pa mu je dodan vitamin D3, ki ima pomembno vlogo pri nekaterih funkcijah v našem telesu, prispeva tudi k ohranjanju zdravih kosti, delovanju mišic in imunskega sistema. 

Nagrada za inovativnost v skupini polnozrnatih izdelkov

Pirine testenine s sirotko, Mlinarjev sin, d. o. o.

Testenine so izdelane iz pirinega polnozrnatega zdroba, ki je v slovenskem Mlinu Rotar mlet na kamen, na tradicionalen način. Dodali so mu sirotko, pridelano na slovenskih kmetijah. Ocenjevalce je navdušil poln okus, ob čemer so spomnili, da zamenjava običajnih žitnih izdelkov s polnozrnatimi povečuje hranilno pestrost prehrane.

Nagrada za inovativnost v kategoriji brezalkoholnih pijač

Kombuča hruška z ajdo in pehtranom Ana Roš & Tuš, Engrotuš, d. o. o., v sodelovanju z Ano Roš in BeLife, d. o. o.

Pijača bo všeč vsem ljubiteljem zanimivih okusov, pa tudi tistim, ki zaradi specifičnega okusa prej niso posegali po tovrstnih napitkih, pravijo. 

Nagrada za inovativnost v skupini namazov

Spar Premium namaz iz laškega fižola, Spar Slovenija, d.o.o.

Še en izdelek, ki je nastal po navdihu kuharskega mojstra Gregorja Vračka, prinaša zanimivo in hranljivo alternativo mesnim in drugim namazom, ocenjujejo. "Med drugim ga odlikuje visoka vsebnost prehranskih vlaknin, ki jih v prehrani pogosto ni dovolj. S svojim edinstvenim okusom ne bo nikogar pustil ravnodušnega," so zapisali. Laški fižol spada med tradicionalne slovenske sorte fižola, ki so ga poznale že naše babice. 

Nagrada za inovativnost v skupini desertov

Proseni desert, Sirarstvo Tinka

Sirarstvo Tinka iz krajinskega parka Goričko v Prekmurju predeluje kravje, kozje in ovčje mleko na tradicionalen način. Posebnost sirarne je, da za predelavo uporablja lastno mleko in mleko sosednjih kmetij, na katerih skrbijo za sonaravno rejo živali. V proseni desert jim je uspelo vključiti proso, pogosto zapostavljeno žito, ki ima v slovenski kulinariki že dolgo tradicijo, kremni jogurt in sadno kašo iz višenj s hrustljavimi sončničnimi semeni. 

Posebna nagrada za inovativnost s področja trajnosti

Pečenjak – bio sojin polpet, Posestvo Trnulja

Ekološki sojin polpet je izdelan iz sojine okare, stranskega produkta pri proizvodnji tofuja, ki se kljub hranilno bogati sestavi običajno zavrže, kar pomeni, da je v izdelku zajet tudi trajnostni vidik. Je izjemno bogat vir rastlinskih beljakovin in prehranskih vlaknin. Polpeti so pakirani zamrznjeni, pripravljeni za hiter in zelo hranljiv obrok. 

Omaka s paradižnikom Ana Roš & Tuš, Engrotuš, d. o. o., v sodelovanju z Ano Roš in Zavodom za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Renkovci

Omaka je pripravljena iz slovenskega paradižnika Lušt, ki je prezrel za dostavo na trg, vendar še vedno sočen in okusen. Po tem, ko ga ročno oberejo, ga dostavijo do bližnjega predelovalnega obrata v  Renkovcih, ki deluje po načelu socialnega podjetja in zaposluje invalidne osebe iz lokalnega okolja. Omako proizvajajo sproti, glede na obseg povpraševanja, kar po eni strani omogoča svežo ponudbo, hkrati pa se na ta način zmanjšujejo presežki hrane. V izdelku so tako uspešno združili tri trajnostne cilje: manj zavržkov hrane, vzpostavljanje kratkih prehranskih verig in podporo manjšim lokalnim živilskim obratom.

Linija izdelkov Grashka, Graska, d. o. o.

V podjetju Graska se trudijo zagotavljati lokalno in na ekološki način pridelana rastlinska živila. Razvili so linijo trajnostno naravnanih izdelkov rastlinskega izvora, v kateri ponujajo zelo raznolike izdelke z zanimivo sestavo in okusi, kot so dimljeni ajdovi valji v pikantni in zeliščni različici, dimljen bukov ostrigar, namaz iz bukovega ostrigarja, fermentirana zelenjava in izdelki iz fermentiranih stročnic.

Posebna nagrada za inovativnost pri zmanjševanju soli v kruhu

Žito, d. d., in Pekarna Spar, Spar Slovenija, d. d.

Z izzivom zmanjševanja vsebnosti soli v kruhih so se uspešno soočili v več pekarnah in nekaterim kruhom zmanjšali vsebnost soli tudi za več kot četrtino v primerjavi z običajnimi kruhi na tržišču, so poudarili ocenjevalci. "Izpostaviti velja njihovo tehnološko inovativnost, saj gre za zelo okusne kruhe, v katerih potrošniki ne bodo pogrešali dodatne soli," so dodali. Nagrado pa so podelili podjetju Žito, d. d., za kruh Žito Drožnik in Pekarni Spar za že prej omenjeni kruh Spar Premium z bučno prgo in drožmi.

Pandemija spremenila nakupovalne navade

 Pandemija je za proizvajalce prehranskih izdelkov pomenila hkrati izziv in veliko priložnost. Raziskave namreč kažejo, da so se v tem času navade potrošnikov spremenile, prav tako pa se je spremenil tudi odnos do hrane. "Nakupovanje hrane je postalo bolj načrtno, hkrati pa se povečuje zanimanje za lokalno pridelano hrano, kar se na trgu odraža s še bolj raznoliko ponudbo v Sloveniji proizvedenih kakovostnih živil," opažajo na Inštitutu za nutricionistiko.  

"Ob tem je treba posebej izpostaviti, da potrošniki poleg kakovosti, cenovne konkurenčnosti in lokalnega porekla surovin od proizvajalcev pričakujejo tudi inovativen razvoj v smeri izboljševanja sestave in okusa živil. Pri tem je pomembno omeniti, da so lahko mnoga na novo razvita živila zelo inovativna in imajo najrazličnejše prednosti, informacije o tem pa do potrošnika pogosto ne pridejo," dodajajo. Nova inovativna živila namreč pogosto ciljajo na nišno tržišče, ob stroških, povezanih z začetnimi vlaganji, pa zmanjka sredstev za oglaševanje. Zato je omenjena nagrada še kako dobrodošla pomoč za večjo prepoznavnost.